Vemo, da je epidemija covida-19 močno vplivala na življenja ljudi po vsem svetu. Zaradi omejevanja gibanja in socialnih interakcij so se pojavili tudi številni psihološki učinki, kar je negativno vplivalo predvsem na duševno zdravje mladostnikov.

Adolescenco, prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo, zaznamujejo dramatične spremembe v čustvenem, vedenjskem in socialnem razvoju. To je tudi čas, ko se razvijejo občutek samoidentitete, samozavest in samokontrola.

Nova študija, objavljena v znanstveni publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences, je še en dokaz, da lahko motnje dnevne rutine prispevajo k razvoju vedenjskih težav, povečanju motenj hranjenja ter razvoju anksioznosti in depresije in to predvsem med mladimi dekleti, povzema Science daily.

Študija, ki jo je vodila Neva Corrigan, raziskovalka na Inštitutu za učenje in možganske znanosti na Univerzi v Washingtonu, je pokazala, da se je zaradi pandemije in z njo povezanih stisk možganska skorja, to je zunanja plast možganov, ki je ključna za kognitivne funkcije, začela hitreje tanjšati. To tanjšanje je sicer značilno za proces staranja, vendar so raziskovalci ugotovili, da se je ta proces pri mladostnicah močno pospešil. Medtem ko se pri dečkih razvoj možganov običajno pospeši za približno 1,4 leta, je pri dekletih ta pospešek dosegel kar 4,2 leta.

Takšnih rezultatov niso pričakovali

Znanstvenica je dejala, da takšnih rezultatov niso pričakovali. “Kortikalna debelina pri dekletih po pandemiji je bila veliko nižja, kot bi pričakovali glede na prejšnje modele. Ta sprememba je bila najbolj izrazita pri dekletih, ki so bile zaradi pandemije izpostavljene večjemu stresu.” To pomeni, da so dekleta med pandemijo doživela pospešeno zorenje možganov, kar je povzročilo, da so se njihovi možgani postarali hitreje, kot je običajno.

Foto: Profimedia Zaprtje šol v času pandemije covid-19. Raziskovalci menijo, da bi lahko bile te spremembe posledica stresa, povezanega z zaporami in socialno izolacijo med pandemijo. V preteklih študijah je bilo pospešeno tanjšanje možganske skorje povezano s travmami, stresom in zanemarjanjem v otroštvu. Glede na to, da so bili številni mladi med pandemijo izpostavljeni povečanemu stresu, tako zaradi šolanja na daljavo kot tudi zaradi omejitev socialnih stikov, so raziskovalci prišli do zaključka, da so ti dejavniki močno vplivali na hitrejše staranje možganov.

dezurni@styria-media.si