Foto: Shutterstock Zavržena hrana V letu 2017 je povprečen prebivalec Slovenije zavrgel 64 kilogramov hrane ali štiri odstotke manj kot v letu prej. Med zavrženimi količinami je bilo po ocenah statističnega urada 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili.

Količina odpadne hrane se je v obdobju od leta 2013 do 2016 povečevala, lani pa nato upadla. Glede na leto 2013 je bilo odpadne hrane lani še vedno za 11 odstotkov več, skupno skoraj 131.800 ton, je v današnji objavi zapisal državni statistični urad.

Polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. Lani so tako gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z 2016 je bila ta količina za dober odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot sedem odstotkov večja.

Tretjina v gospodinjstvih

Tretjina odpadne hrane nastane v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. V teh dejavnostih je v 2017 nastalo nekoliko manj kot 40.600 ton odpadne hrane, kar je skoraj osem odstotkov manj kot v 2016 in skoraj šest odstotkov več kot v 2013.

Nekaj več kot desetina odpadne hrane nastane v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe in podobno. Lani je v tej dejavnosti nastalo okoli 13.100 ton odpadne hrane ali skoraj desetino manj kot v 2016.

Foto: SURS

Malo manj kot desetina odpadne hrane pa nastane še pri proizvodnji hrane, vključno s primarno proizvodnjo. Lani je v tej dejavnosti nastalo skoraj 10.500 ton odpadne hrane, kar je okoli dva odstotka manj kot v 2016, vendar pa hkrati za skoraj 32 odstotkov več kot v 2013. Ostanki organskega izvora, ki izhajajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.

Predelava

Odpadna hrana, ki konča v sistemu ravnanja z odpadki, se sicer v največji meri predela v bioplinarnah, sledi predelava v kompostarnah. Delež odpadne hrane, ki se je predelala v bioplinarnah, se je v obdobju od 2013 do 2016 povečal s 35 na 48 odstotkov, lani pa je upadel na 46 odstotkov. Delež odpadne hrane, ki se predela v kompostarnah, se je v letih od 2013 do 2017 gibal med 29 in 34 odstotki, lani pa so v kompostarnah predelali skoraj 39.600 ton odpadne hrane ali 30 odstotkov nastale odpadne hrane.

Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Delež odpadne hrane, ki se pred odlaganjem biološko stabilizira, se je od leta 2013 povečeval in je lani znašal 22 odstotkov.

Drugo ravnanje z odpadno hrano zajema postopke, kot so sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja, drugi postopki biološke predelave ter odlaganje. V obdobju 2013-2017 se je zmanjšal delež drugega ravnanja z odpadno hrano (s 23 odstotkov v 2013 na dva odstotka v 2017), predvsem zaradi zmanjševanja količin neposredno odložene odpadne hrane.