Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v letu 2023 izdanih 4.701.820 napotnic. Napotnice so bile izdane za 1.249.067 pacientov. Povprečno število izdanih napotnic na pacienta je tako štiri. 

"Glede na zabeležene podatke o pacientu na napotnici (EMŠO, KZZ) je največje število izdanih napotnic na pacienta v letu 2023 znašalo 167," dodajajo. 

Največ napotnic je bilo izdanih za ultrazvok trebuha, in sicer 205.315. Več kot 150.000 napotnic je bilo izdanih za kontrolni okulistični pregled, več kot 123.700 za kontrolni ortopedski pregled in več kot 123.200 za RTG pc. Več kot sto tisoč napotnic je bilo izdanih tudi za otorinolaringološki pregled in za kirurški splošni pregled. 

Na seznamu pregledov, za katere je bilo lani izdanih največ napotnic, so še pulmološki pregled, dermatološki pregled, travmatološki pregled in internistični pregled. 

Povprečno število izdanih napotnic na zdravnika, ki ima vsaj 90-odstotno polno ambulanto v letu 2023 glede na podatke NIJZ znaša 2.164, medtem ko povprečno število izdanih napotnic na opredeljenega pacienta, ki ima izdano napotnico s strani zdravnika s seznama, v letu 2023 znaša dve napotnici. 

Dlje od dopustnega čakalo več kot 74.000 ljudi

Iz zadnjega poročila o eNaročanju, ki je na voljo na spletni strani NIJZ in predstavljajo stanje na 1. 11. 2023, je razvidno, da je nad dopustno čakalno dobo za prvi pregled čakalo 74.152 oseb. Nad dopustno čakalno dobo pri stopnji "redno" je čakalo 20.683 oseb, pri stopnji "hitro" pa je bilo tistih, ki so nad dopustno čakalno dobro 38.450 oseb. "Podatki kažejo, da je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti "hitro" pri 44 odstotkih vseh izbranih prvih pregledov večje, kot pri stopnji nujnosti "redno". Pri stopnji "hitro" nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čaka 61 % vseh čakajočih, medtem ko delež pri stopnji "redno" znaša 42 % od vseh, ki so vpisani pri tej stopnji nujnosti. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo najdemo pri stopnju nujnosti zelo hitro, kjer več kot 14 dni čaka 74 % vseh čakajočih," so pojasnili na NIJZ.

V oktobru 2023 je bilo dnevno poslanih do 22.000 eNapotnic in skupno kreiranih 418.747 eNapotnic.

Iz omenjenega poročila je razvidno, da se najdlje čaka na prvi revmatološki pregled. V povprečju so pacienti na prvi pogled pri stopnji "redno" čakali 879,8 dneva. Najdaljšo čakalno dobo so imeli v Splošni bolnišnici Celje (1491 dni), najkrajšo pa v Splošni bolnišnici Murska Sobota (366 dni). 

Dolgo se čaka tudi na prvi nevrološki pregled. Povprečna čakalna doba s stopnjo "redno" je znašala 341,6 dneva. Najkrajšo čakalno dobo, ki pa je kljub temu presegala dopustno čakalno dobo, je imela Bolnišnica Sežana (190 dni), najdaljšo pa Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica (911 dni). 

Podobno velja tudi za prvi kardiološki pregled. Povprečna čakalna doba na prvi termin s stopnjo "redno" je bila 315,9 dneva. Najkrajšo čakalno dobo, in sicer 96 dni, so imeli v Medicointerna d.o.o., najdaljšo pa v Splošni bolnišnici Trbovlje. 

Povprečna čakalna doba za prvi ortopedski pregled ni presegala dopustne čakalne dobe. Nanj je bilo treba v povprečju čakati 153,5 dneva. Najkrajša čakalna doba je bila v Zasebni ortopedski ambulanti Saša Kosovinc, dr. med. (22 dni), najdaljša pa v Terme Krka, d.o.o., Novo mesto - PE Dolenjske Toplice (587 dni). 

Čakajoč rešitve

Na ministrstvu za zdravje sicer že vrsto let napovedujejo ureditev področja, a do zdaj učinkovite rešitve še niso našli. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel polaga upe v Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obseg sredstev za leto 2024. Na izredni seji skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je predstavila nekaj teh ukrepov. 

Kot prvo je izpostavila povečanje števila timov. "Samo na primarni ravni smo z Uredbo uvedli več kot sto novih timov v različnih dejavnostih, na primer osemindvajset novih timov za fizioterapijo – ta je ena od tistih dejavnosti, kjer je število nedopustno čakajočih zelo visoko."

Pričakuje, da bodo višjo kakovost zdravniške obravnave, boljšo dostopnost in boljše timsko delo dosegli tudi s povezavo tima ambulante družinske medicine in referenčno ambulanto, vsaki ambulanti pa se bo lahko pridružila dodatna diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinske medicine in referenčni ambulanti. "Še ta mesec bo na podlagi Uredbe objavljen poziv stotim ambulantam družinske medicine, da vključijo v tim dodatno diplomirano medicinsko sestro. S tem bo lahko tim bolnike obravnaval še bolj celovito in opredelil več pacientov. Ne pričakujemo pa, da se bo število obravnav zaradi tega drastično povečalo. A ker bodo bolniki obravnavani bolj kakovostno, bo potreba po ponovnih pregledih nižja."

Faktor relativno čakajočih

Na ministrstvu so napovedali uvedbo faktorja relativno čakajočih. "Nekje sem prebrala, da bodo s tem pacienti z napotnico nujnosti redno čakali še dlje. To ni res, ravno obratno: s faktorjem relativno čakajočih želimo, da se ena skupina čakajočih ne daje na stranski tir. Prav je, da točno vemo, kdo v sistemu čaka najdlje, in bo zato ravno tisti ob sprostitvi prvega termina takoj prišel na vrsto," je pojasnila.

Med programe, ki so plačani po realizaciji, so se uvrstile vse storitve za otroke in mladostnike ter gastroenterologija. Uredba predvideva tudi ukrepe, ki bodo olajšali prihod tujih zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja v Slovenijo ter uvedbo ambulant specializantov v zadnjem letniku študija. Te bodo delovale pod enakimi pogoji kot ambulante družinske medicine in opredeljevale paciente. "Teh žal letos še ni veliko, okoli petnajst jih bo, ker bi morali sicer zaradi tega še dodatno spremeniti kroženje specializantov," je povedala.

Skrbi jih področje prvih pregledov

Predvidene so spodbude za večjo dostopnost do prvih pregledov v okviru specialistično-ambulantne obravnave. "Prvi pregledi so tisti, ki nas še posebej skrbijo, saj omogočajo pacientom, da vstopijo v sistem." Izvajalcem specialistično-ambulantne dejavnosti Uredba zato določa minimalno število prvih pregledov, ki jih mora letno opraviti. "Če bo izvajalec dosegel to minimalno število prvih pregledov (številke se razlikujejo po različnih specialnostih), bodo prvi pregledi plačani po trideset odstotkov višji ceni, če jih ne bo, pa mu bomo odvzeli del programa, torej tisti del, ki ga ni izpolnil," je napovedala.

Ministrica je prepričana, da so tako poskrbeli za dodatno motivacijo izvajalcev na specialistično ambulantni ravni. Ministrstvo je pred kratkim izdalo tudi sklep, s katerim so direktorji javnih zdravstvenih zavodov dobili večjo avtonomnost. "Omogočili smo jim, da lahko delo v svoji bolnišnici organizirajo na način, da čim bolj stimulirajo svoje zaposlene, da v čim večji meri izvajajo programe, ki so uvrščeni v nacionalne prioritetne programe."

Seveda pa je treba vse ukrepe tudi spremljati. Napovedala je, da bodo na mesečni ravni preverjali, kakšen učinek imajo ukrepi za paciente, ali se je zmanjšalo število nedopustno čakajočih, ali se je skrajšalo število dni čakanja in tako naprej. "Če bomo videli, da ukrep ni padel na plodna tla in da učinka ne bo, ga bomo spremenili," je zagotovila.

dezurni@styria-media.si