WHO opozarja, da bi se lahko opičje koze znova razširile po svetu. Kot poročajo, so v Kongu od januarja do sredine novembra letos poročali o več kot 13.000 domnevnih primerih in več kot 600 smrtih, povezanih z boleznijo. "Epidemija predstavlja tveganje za ljudi v Kongu, sosednjih državah in po vsem svetu," je dejala strokovnjakinja WHO Rosamund Lewis.

Zaradi številnih mejnih prehodov med Kongom in sosednjimi državami prihaja do regionalnega širjenja virusne bolezni.

Virus opičjih koz se je začel hitreje širiti lani, maja letos pa je nato Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da opičje koze niso več "globalna zdravstvena grožnja". Od sredine 2022 do maja letos so namreč bili potrjeni primeri te bolezni v več kot sto državah. Vendar pa se je situacija od maja poslabšala. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO, je opozoril, da smo trenutno v svetu priča izbruhom tako opičjih koz, kolere kot ošpic. 

Pred nekaj dnevi je japonsko ministrstvo za zdravje potrdilo prvi smrtni primer zaradi opičjih koz. Oseba je bila okužena z virusom HIV, ni potovala iz države, kako se je okužila z virusom opičjih koz, ni znano. Z izbruhom bolezni se soočajo tudi v Kambodži, Indoneziji, Vietnamu in na Kitajskem. 

Kateri so simptomi?

Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Začetni simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Znotraj treh dni od pojava omenjenih simptomov se običajno razvije tudi izpuščaj, ki se sčasoma preoblikuje v krasto.

Opičje koze nimajo latentnega obdobja, kar pomeni, da oseba postane kužna, ko se razvijejo simptomi, in ne pred tem. Inkubacijska doba običajno traja med 5 in 21 dni, najbolj običajno med 6 in 13 dni. 

Opičje koze se lahko prenašajo kapljično, če pride do vdiha večjih kapljičnih delcev, in prek stika s kožnimi ranami okuženega ali materialov, ki so bili v stiku z njegovo kožo.

dezurni@styria-media.si