Zaposleni odrasli porabimo več časa za delo kot za katerokoli drugo dejavnost v svojem budnem času. Delovna aktivnost nam zagotavlja preživetje, socialno varnost in vključenost, pomembno oblikuje našo identiteto, nam daje občutek smiselnosti in prispevanja v skupnost.

Nima pa vsako delo pozitivnega vpliva na naše življenje. Delo v neurejenih delovnih pogojih še kako poslabša naše duševno in telesno zdravje. O tem pričajo zgodbe zaposlenih. Zbrali so jih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V okviru projekta "Duševne stiske na delovnem mestu skozi mikrozgodbe," so tako predstavili nekatere negativne izkušnje ljudi zaradi slabih razmer na delovnem mestu in v katerih se verjetno marsikdo lahko prepozna. 

"Zelo sem žalosten"

"Zaposleni v javnem zavodu sem s strani vodje bil obveščen, da ne delam dovolj, da nisem dovolj odziven ter da se sodelavcu pritožujejo čez mene. Pojasnil sem, kaj vse so moje naloge. Kljub temu čutim veliko stisko, ker mislim, da se mi godi krivica. Želel sem k vodji celotne službe, vendar pravi, da nima časa. Zdi se mi, da se me izogiba. Zelo sem žalosten, saj menim, da dobro delam, veliko delam, vendar moje delo ni prepoznavno."

"Vprašal me je, če se ga bojim"

Foto: Profimedia Mobing na delovnem mestu "Imeli smo službeno zabavo, kjer me je direktor zasledoval. Končno mi je uspelo, da mi je zaprl pot. Spraševati me je začel, če vem, kdo je on, da je že slišal o meni marsikaj in da baje imam zelo dolg jezik. Vprašal me je, če se ga bojim. Odgovorila sem mu, da se ga ne bojim, ker delam dobro, pošteno in da ga kot nadrejenega spoštujem. Od drugih sem slišala, da je zelo nesramen, da dobesedno hodi po delavcih in da uživa, da se ga vsi bojijo. Pogovor sva zaključila in odšla vsaksebi. Na srečo z njim nisem imela več opravkov. Ker se je v službi delala nekakšna reorganizacija, je nastal problem, ker nisem vedela, kateri osebi moram poslati neko pogodbo. Poslala sem jo direktorju in ga prosila za pomoč. Njegov odziv je bil zelo nespoštljiv, aroganten, vpil je name in me spraševal, kaj mi ni jasno in da kdo misli, da sem...."

Do zaposlenih je bil zelo nespoštljiv, obrekljiv .... 

" Bila sem sprejeta na delovno mesto za nedoločen čas. Eno tretjino dohodka je dolodajalec želel plačevati na roko, da je sam plačeval manj prispevkov. V času korone sem bila na čakanju. Kljub temu je bilo treba delati od doma, komunikacija je tekla preko sms tudi pozno zvečer in roki so bili zelo kratki .... Do zaposlenih je bil lahko zelo nespoštljiv obrekljiv, eno sodelavko je celo nosečo odpustil. Večkrat je lagal in izkrivljal resnico do drugih, čeprav smo vedeli, da je ta drugačna..." 

Večina pripovedovalcev zgodb je ob spominu na dogajanje, ki je sprožilo duševno stisko v delovnem okolju, občutila nemoč, zaskrbljenost ter jezo oziroma frustracijo, na četrtem mestu po pogostosti pa je bil občutek upanja. Kot razlog za duševno stisko v zgodbi so pripovedovalci najpogosteje (v več kot četrtini primerov) navedli neugodno delovno okolje, ugotavljajo na NIJZ. 

Duševno zdravje na delovnem mestu

"Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu" je osrednja tema ob letošnji obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra. 

Delo v neurejenih delovnih pogojih lahko namreč poslabša duševno in telesno zdravje zaposlenih. Slabo duševno zdravje zaposlenih za delovne organizacije pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške absentizma, prezentizma in fluktuacije. Vse to pa posledično pomeni tudi višje finančne in socialne stroške za celotno družbo.

Več kot polovica izgubljenih delovnih dni

Foto: ZD Ljubljana Čakalnica v ZD Ljubljana Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko kar 50 do 60 ostotkov vseh izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu. Doživljanje prekomernega stresa na delovnem mestu vpliva na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, prekomerno prehranjevanje, več pitja alkohola, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, srčno-žilne bolezni, kostno-mišična obolenja, izgorelost, sladkorna bolezen tipa 2. Delo v slabih psihosocialnih pogojih se povezuje tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami.

Intervju: "Zagovarjamo način, da bi lahko tak delavec delal tudi po dve uri"

Prekomerna obremenitev, slabi odnosi, slabo obveščanje

Med najpomembnejša psihosocialna tveganja na delovnem mestu se uvrščajo prekomerna obremenitev pri delu, prenizka stopnja avtonomije, slabi odnosi, slabo obveščanje o organizacijskih spremembah in nejasna vloga. Tukaj so še razvoj tehnologij in druge spremembe delovnih pogojev, kot so digitalizacija dela, prekarno delo, platformno delo in podnebne spremembe. 

V Sloveniji o tem poročala tretjina zaposlenih

Po podatkih Eurostata je leta 2020 malo manj kot polovica zaposlenih v EU (44,6 %) v starostni skupini 15–64 let poročala, da so pri delu izpostavljeni škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje. Med slovenskimi zaposlenimi je bilo takšnih dobra tretjina oziroma 35,8 % zaposlenih.

15 odstotkov populacije

Ob poudarjanju pomena duševnega zdravja na delovnem mestu je potrebno posebej opozoriti na zaposlene, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju, ne glede na to, ali so njihove težave povezane z delovnim mestom ali ne. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se v letu 2019 globalno 15 odstotkov  delovno aktivne populacije soočalo z duševno motnjo.

Duševne motnje najpogostejši razlog za invalidske upokojitve

Foto: Profimedia depresija Tudi v Sloveniji je breme slabega duševnega zdravja precejšnje, saj so duševne motnje najpogostejši razlog za invalidske upokojitve in s tem za prezgodnji umik s trga dela. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj že nekaj let ostajajo na četrtem mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega.

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu lahko kar 50 % do 60 % vseh izgubljenih delovnih dni pripišemo posledicam z delom povezanega stresa in neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu. Letni stroški z delom povezanega stresa in težav v duševnem zdravju so ocenjeni na več kot 3,5 % nacionalnega bruto družbenega proizvoda (BDP).

Zavedanje se izboljšuje, čeprav...

Podatki raziskave Evrobarometna o varnosti in zdravju v delovnih okoljih po pandemiji pa kažejo, da se pri  49 % slovenskih zaposlenih delodajalci z delavci posvetujejo glede vidikov dela, ki povzročajo stres, pri 46 % so na delovnem mestu na voljo informacije in usposabljanje glede dobrega počutja in spoprijemanja s stresom, 36 % zaposlenih pa ima dostop do svetovanja ali psihološke podpore. Glede navedenih ukrepov smo v Sloveniji primerljivi s povprečjem EU.

"Na splošno se zavedanje o pomenu duševnega zdravja pri delu pri nas izboljšuje, vendar se delovne organizacije večinoma odločajo za takoimenovane individualne ukrepe, usmerjene v pomoč in svetovanje zaposlenim, bistveno manj pa za ukrepe, ki so usmerjeni v izboljševanje organizacijskih vidikov dela. Neobvladana psihosocialna tveganja na delovnem mestu pomembno poslabšujejo duševno zdravje zaposlenih in prispevajo k zdravstvenemu absentizmu. Za izboljšanje psihosocialnih pogojev dela je zato pomembno, da bi se več delovnih organizacij odločalo tudi za organizacijske ukrepe, namenjene varovanju in krepitvi duševnega zdravja pri delu," je povedal Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa Mira na NIJZ. "Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je zaveza in odgovornost tako delodajalcev kot tudi zaposlenih," je opozoril.

Pomembna pridobitev za varovanje duševnega zdravja pri delu v Sloveniji je tudi lani jeseni uzakonjena pravica do odklopa, ki pomeni pravico zaposlenega, da se ne odziva na službeno komuniciranje izven delovnega časa. 

Kjučno vlogo pri zagotavljanju urejenih in zdravih psihosocialnih delovnih pogojev pa imajo po njegove vodstveni in vodilni delavci. "Zato je bistveno, da zagotovijo pogoje za odkrivanje, prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj."

Po nekaterih podatkih se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 evra, zahvaljujoč zmanjšanju stroškov, ki nastajajo zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije, ter povečanju produktivnosti in drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša duševnemu zdravju naklonjeno delovno okolje, so poudarili na tiskovni konferenci pred letošnjo obeležitvijo svetovnega dne duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra. 

dezurni@styria-media.si