Uspeli so povečati število transplantacij in dobili bolj kakovostne organe

T. i. koronakrizo so slovenski zdravniki s področja transplantacijske medicine prebrodili zelo uspešno. Dr. Miha Arnol, specialist za presaditev ledvic, je na spletnemu seminarju v organizaciji Astellas Transplant pojasnil, da so v težkem obdobju na začetku epidemije za razliko od nekaterih drugih transplantacijskih centrov uspeli celo povečati število transplantacij. Nekateri transplantacijski centri, locirani v državah, kjer je covid-19 terjal največ žrtev, so bili primorani prekiniti svojo dejavnost, zato je bilo v tem času na voljo več organov višje kakovosti. V dveh mesecih jim je uspelo transplantirati več kot 15 bolnikov, ki so dolgo čakali na presaditev. To je več kot v prvih dveh mesecih tekočega leta in več kot v enakem obdobju lani. Že na današnji dan so tako skupno presadili več ledvic kot v lanskem letu.

V Franciji je po drugi strani število transplantacij padlo za skoraj 90 odstotkov, v ZDA se je zmanjšalo za polovico. Na srečo je za bolnike z okvaro ledvic možnosti za zdravljenje več, tako da lahko vsaj nekoliko dlje počakajo na primeren organ kot bolniki z okvarami drugih organov.

Bolniki, ki so prestali presaditev organov, med bolj ogroženimi

"So pa naši bolniki zaradi imunosupresivnega zdravljenja bolj dovzetni za bolezni, zato nas je epidemija precej prestrašila. Poleg tega smo se bali, da bo epidemija pomenila preveliko obremenitev zdravstvenega sistema, kar bi lahko predstavljalo upad naše dejavnosti," je povedal. Zdravnike skrbi tudi za osebje, predvsem v smislu kroženja kadrov - zato se jim zdi smiselno, da kadrov ne posojajo, da ne prenesejo okužb na njihove bolnike.

Dr. Blaž Trotovšek, specialist za presaditev jeter, je ocenil, da bodo letos po številu transplantacij dosegli enak rezultat kot lani. "Glede na situacijo drugod je to kar velik uspeh," je poudaril. Želi pa si, "da bi lahko končno prekinili pravilo, ki pravi, da je treba za presaditev zagotovito 50-odstotno možnost preživetja v petih letih" in da bi lahko tako pomagali še večjemu številu bolnikov. "Ljudem s tem spreminjamo dolžino in kakovost življenja," je pojasnil in dodal, da so statistično, kar se tiče preživetja, kar precej nad povprečjem.

Osebe s covidom-19 niso primerne za donorje

Dr. Andrej Gadžijev, travmatolog, ki deluje na zavodu Slovenija transplant, je poudaril, da je uspeh tudi plod dobrega sodelovanja z Eurotransplantom. V času epidemije je sicer prihajalo do določenih zastojev zaradi zaprtih mej, poleg tega še vedno v nekaterih državah velja, da je treba za prehod meje predložiti negativen covid-19 test. V teh zahtevnih časih morajo poskrbeti tudi, da se covid-19 ne prenaša iz donorjev na prejemnike. "Nekje presajajo tudi organe pozitivnih na covid-19, pri nas ne," je pojasnil in dodal, da bodo ravnali v skladu s stroko in preučili vse študije, z namenom, da omogočijo čim daljše življenje ljudem s prejetimi organi. Arnol pa je povedal, da je sicer prehod virusa v krvni obtok dokaj redek, a vseeno raje ne presajajo organov donorjev s covidom-19.

V register donorjev se lahko vpišemo preko portala e-uprava

Le 20 ljudi na milijon je donorjev. Poleg tega je, kot je pojasnil Gadžijev, vse več ljudi, ki umrejo v visoki starosti in njihovi organi niso najbolj kakovostni. Zato spodbujajo ljudi, naj se vpišejo v register donorjev - to je možno kar preko portala e-uprava.

Dr. Bojan Vrtovec, specialist za presaditev srca, pa je poudaril, da je veliko več bolnikov, ki organ potrebujejo, kot tistih, ki so ga pripravljeni darovati. "To je naš glavni izziv," je dejal. Če bi imeli napravo Organ Care System, ki bi omogočala, da lahko organ dlje časa počaka na ustreznega prejemnika, bi bili še bolj uspešni. Trenutno lahko z napravami, ki so jim na razpolago, dosežejo le 4 ure, z Organ Care System pa bi lahko dobili še 8 dodatnih ur, v katerih bi imeli precej več manevrskega prostora tako za prevoz kot tudi za iskanje primernega prejemnika organa. Arnol je poudaril tudi, da je, vsaj kar se tiče presaditve ledvic, precej več umrlih kot pa živih darovalcev. Ta slika je bila v bivši Jugoslaviji precej drugačna, od prve transplantacije ledvic leta 1970 so prvih pet let uporabljalo samo ledvice živih donorjev.

Želijo si spremembe sistema

Opisali so tudi nov algoritem doniranja, ki veleva, da mora biti število prejetih in doniranih organov po državah enako, tudi glede kakovosti. To je bilo v Sloveniji, kjer imamo tako malo prebivalcev, sprva precej zahtevno. "Trajalo je kar nekaj časa, da se je to izravnalo, zdaj pa se je sistem obnesel," je dejal Arnol.

Obetajo tudi nove tehnologije in razvoj 3D tiska organov, a Trotovšek je povedal, da je razvoj slednjega za uporabo kot nadomestek za žive organe oddaljen vsaj 30 let. "Bi pa tak preboj zagotovo spremenil pogled na transplantacijsko medicino," je dodal. 

Poskušali bodo tudi doseči, da je vsak avtomatsko donor, razen tisti, ki se odloči za nasprotno. Zdaj je namreč sistem naravnan tako, da je donor le tisti, ki se je za to izrecno odločil, ali pa njegovi svojci. Vseeno pa vsi zagovarjajo možnost izbire, da se lahko kdorkoli odloči, da organov po smrti ne želi donirati.

dezurni@zurnal24.si