Drnovšek Olupova je bila strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana od konca aprila 2009 do decembra 2013, pri čemer je bila zadnjega pol leta v. d. direktorice. Dejala je, da se je s problemom otroške kardiologije ukvarjala "enormno veliko", bistveno več kot s katerimkoli drugim programom. Pri iskanju rešitev je vedno znova trčila na skrhane odnose med zdravniki.

Po njenih besedah so s konsenzom sprejeti sklepi na sestankih strokovnega sveta obetali, da se bodo zadeve vendarle začele premikati v pravo smer. "Že naslednji dan pa so nekateri v medijih vse popljuvali" in še podžgali negativno medijsko kampanjo, je dejala. Dodala je, da je v takšnih zahtevnih okoliščinah pogrešala močnejšo podporo ministrstva za zdravje, ki ga je tedaj vodil Tomaž Gantar.

Opozorila je, da je kot strokovna direktorica imela veliko odgovornosti, ne pa tudi "pravih orodij", da bi udejanjila sprejete sklepe. Po njenih besedah so nesoglasja med zdravniki v nekaj primerih celo prerasla v povsem nesprejemljiva besedna obračunavanja pred bolniki. Dejala je, da so bili problem "zlasti trije zdravniki", ni pa želela pred preiskovalno komisijo navesti njihovih imen.

Glede varnosti bolnikov" so bila tveganja"

Na vprašanje, ali je bil med njenim direktorovanjem program otroške kardiologije v UKC varen, je odgovorila, da je iz sklepov, ki sta jih tedaj sprejela strokovni svet in svet zavoda, razbrati, "da so bila tveganja". Glavna pomanjkljivost je bila po njenih besedah v tem, da ni bilo stalno prisotnega otroškega kardiokirurga, kar jim v času njenega mandata ni uspelo rešiti.

Vodstvo UKC si je po njenih besedah prizadevalo, da bi namesto s posamezniki sklenilo pogodbo s katero od uglednih tujih institucij in tako zagotovilo stalno prisotnost otroškega kardiokirurga. Glede sodelovanja z izraelskim kardiokirurgom Davidom Mishalyjem pa je zatrdila, da ni vedela, da je kar pet let operiral otroke v UKC, ne da bi imel urejeno licenco.

Hojker je mesto strokovnega direktorja UKC zasedal od decembra 2013 do novembra 2015. Na današnjem zaslišanju je dejal, da je že drugi dan po nastopu funkcije dobil na mizo ugovor vesti, pod katerim so bili podpisani kardiologi in intenzivisti. Strinjal se je z njihovim opozorilom, da bi bilo treba zagotoviti stalno in ne zgolj občasno prisotnost otroškega kardiokirurga.

Nizkotne izjave so jim povzročile škodo

"Mishaly je tedaj prihajal v klinični center le enkrat na mesec, opravil več operacij in takoj zatem odšel, kar ni bilo sprejemljivo," je ocenil. Dejal je, da so intenzivno iskali drugačno rešitev in uspeli v letu 2014 vpeljati sodelovanje s praško bolnišnico Motol. Poudaril je, da so bili pri tem vseskozi pod močnim pritiskom medijev, kjer je bilo mogoče prebrati tudi izjave o "razredu mrtvih otrok".

"Gre za nizkotne izjave brez argumentov, ki so povzročile ogromno škodo," je dodal. Zanikal je tudi očitek, da se kot strokovni direktor ni odzval na kritično poročilo mednarodne komisije, ki je opravila strokovni nadzor nad otroško kardiologijo. Po njegovih besedah se ne strinja z vsem, kar je zapisano v poročilu, se pa strinja, da je imelo pozitivni učinek.

Na vprašanje, kako je potekalo sodelovanje z ministrstvom za zdravje, je odgovoril, "da na tej točki praktično ni bilo nobenega sodelovanja". "Ministrstvo je bilo v ozadju, in to z željo, da se zadeve uredijo in umirijo," je dejal. Neuspešen projekt Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni pa je po Hojkerjevih besedah pokazal, da ni rešitve v formalni organizacijski spremembi, ampak v ljudeh.

Parlamentarna preiskovalna komisija sicer v petek pričakuje nekdanjo ministrico in zdajšnjega ministra za zdravje, Milojko Kolar Celarc in Aleša Šabedra.