Nekateri se še vedno ne zavedajo: Letos policija obravnavala že 273 primerov

Foto: Andrej Leban Fotografija je simbolna.
Foto: Andrej Leban Fotografija je simbolna.
Kljub uvedbi in številnih dokazom o škodljivosti, nekaterim slovenskih voznikom še vedno ni mar in nič jih ne odvrne, da v času, ko so v avtomobilu otroci, ne bi prižgali cigarete.
Oglej si celoten članek

"Še vedno je veliko odraslih, ki tega niso sprejeli in kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb. V lanskem letu smo tako obravnavali 382 takih kršitev, v letošnjem letu 273," je danes povedal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun.

V začetku septembra namreč že tretjič poteka akcija Kajenje v vozilu škoduje, ki nagovarja k opuščanju kajenja, in opozarja, da pasivno kajenje v tako majhnem prostoru, kot je vozilo, škoduje vsem, še posebej otrokom.

Kot je pojasnil predstavnik policije, je predvidena globa za takšno kršitev 250 evrov. Vendar pa je glavni razlog akcije predvsem ozaveščanje o škodljivih posledicah izpostavljenosti tobačnemu dimu. V ta namen delijo tudi letake s preventivno vsebino.

Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni, še posebej pa so ravni lahko visoke v zelo majhnih prostorih, kot je avtomobilska kabina, je opozorila Helena Koprivnikar iz NIJZ.

Pasivno kajenje

Če je posameznik dimu izpostavljen kratek čas se pojavijo posledice, kot so razdražene oči, nos, grlo, pojavi se lahko glavobol in slabost. Če pa je izpostavljenost pogosta in dolgotrajna, pa se lahko pojavijo iste zdravstvene težave kot pri kadilcu.

Države zaostrujejo kadilsko zakonodajo Visoke kazni tistim, ki kadijo vpričo otrok

Še posebej so na tobačni dim občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice in še nerojeni otroki ter tudi kronični bolniki. Ti pogosteje zbolevajo, pljuča se slabše razvijajo, zmanjšajo se pljučne funkcije, pogosteje zbolijo za bronhitisom in pljučnico, lahko se pojavi astma. Pasivno kajenje je lahko tudi vzrok za prezgodnji porod, nenadno smrt otroka po rojstvu in spontan splav ter škodljiv učinek na razvoj pljuč, je še povedala Koprivnikarjeva.

Opozorila je, da smo škodljivim snovem iz tobačnega dima izpostavljeni tudi, ko se v prostoru ne kadi več, saj se nalagajo na različne površine in se tam tudi zelo dolgo obdržijo. Po njenih navedbah je danes vsak peti nekadilec izpostavljen tobačnemu dimu, kar pomeni skoraj 300.000 oseb. Koprivnikarjeva je pri tem izpostavila, da nobena od tehnik prezračevanja in čiščenja zraka ne more odpraviti snovi iz prostora, zato je prepoved kajenja edini ukrep, ki lahko zaščiti posameznika pred pasivnim kajenjem.

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.