Slovenijo je pretresel primer smrti novorojenčka, ki ga policisti obravnavajo kot detomor. O tem, s kakšno stisko se lahko spopadajo ženske v nosečnosti in po porodu, smo vprašali dr. Zalko Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Duševna stiska v tem obdobju ni več tak tabu kot nekdaj, zato tako ženske kot njihovi svojci prej prepoznajo znake, ki kažejo na to, da se z njimi nekaj dogaja. Dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih so prej uživale, ne sme trajati predolgo. V nasprotnem primeru to zahteva pomoč, morda pogovorno terapijo in zdravila.
Pri 0,1 odstotka žensk se po porodu pojavi poporodna psihoza, po oceni nekaterih strokovnjakov pri 0,2 odstotka žensk letno. Drglinova ocenjuje, da v Sloveniji to hudo stisko izkusi od dvajset do štirideset žensk letno. Gre za bolezen, ki zahteva takojšnje zdravljenje. Ženske in njihovi svojci morajo biti pozorni na znake te bolezni in v primeru, da jih opazijo, nujno poiskati zdravniško pomoč.
Znaki, ki kažejo na to, da posameznica trpi za poporodno psihozo, so:
- izguba stika z resničnostjo,
- zmedenost,
- pretirano nezaupanje,
- neutemeljen strah.
Bolj pogosta je poporodna depresija. Če občutki utrujenosti, skrbi in žalosti ne izzvenijo po dveh tednih ali več, ali če so zelo izraziti, je mama lahko depresivna.
Znaki, ki kažejo na to, da posameznica trpi za poporodno depresijo:
- izguba energije,
- tesnobnost,
- spremembe teka in spanja,
- pretirana zaskrbljenost,
- neodločnost,
- zmanjšana možnost koncentracije,
- občutki manjvrednosti in krivde,
- nemir,
- črnogledost,
- brezup.
Redko pomislijo, da bi škodile otroku
V nekaterih primerih se lahko depresivnost kaže tudi v težavnejši vzpostavitvi odnosa matere do otroka. Nekatere ženske se z dojenčkom težko povežejo in do njega ne čutijo tako vse prežemajoče ljubezni, kot se navadno pričakuje od mater. Pri nekaterih se pojavi dvom vase, ali so zmožne poskrbeti za otroka. Redko se zgodi, da matere z depresijo mučijo misli, da bi poškodovale sebe ali otroka. Pomembno je, da v takem primeru nemudoma poiščejo pomoč, poudarja sogovornica.
Da pride do primarne simbioze med materjo in otrokom, niso dovolj samo biološki mehanizmi, ampak tudi določena osebnostna zrelost, pripravljenost in sposobnost za nekaj časa potisniti na stran svoje želje, potrebe in cilje ter se usmeriti na zadovoljevanje potreb drugega.
Težave nastopijo, kadar otrok v notranjem svetu matere igra vlogo konkurenta do lastnega dobrega, celo nekoga, ki ogroža ali škoduje dobrobiti. V takih primerih lahko posameznik ali posameznica do otroka razvije destruktivna, sovražna čustva, opozarja Drglinova. Do notranjega konflikta lahko pride kadarkoli med nosečnostjo ali po rojstvu. Kako se bo konflikt razrešil, pa je veliko odvisno tudi od zunanjih življenjskih okoliščin.
Kaj naj storijo ženske?
Drglinova ženskam po porodu svetuje naslednje:
1. Ženske naj se pogovorijo z ljudmi, ki so jim blizu. Prosijo naj jih za podporo.
2. Vzamejo naj si čas za počitek in čas zase.
3. Pogovarjajo naj se z drugimi mamami.
4. Ohranijo naj stike z družino in prijatelji.
5. Pogovorijo naj se z zdravstvenimi strokovnjaki: patronažno medicinsko sestro, osebnim zdravnikom, pediatrom, ginekologom.
"Če bodoča mama (še) ni pripravljena na materinstvo, je ključno, kako se na spoznanje, da bo oče, odzove moški - z jasno pripravljenostjo prevzeti odgovornosti očetovske vloge, s krepitvijo razmerja in podporo ženski v njeni novi vlogi," poudarja dr. Drglin. Pomoč je potrebna tudi, ko gre za ekonomsko stisko.
"Ženske, ki postajajo matere, včasih same obupno kličejo po materi. Ljubeče partnersko razmerje ali drugi ljubeči podporni ljudje lahko posameznici pomagajo nadomestiti ta manko," dodaja Drglinova, ki v določenih primerih priporoča tudi psihoterapijo.
Detomor je lahko tudi posledica motene (napačne) presoje. Posameznica ugotovi, da ne bo mogla doseči ideala "popolne matere" in se zato odloči, da je za otroka bolje, da ne živi. Najhujšo obliko patologije predstavljajo tako imenovane antisocialne oz. psihopatske osebnosti, ki se zaradi hudega čustvenega primanjkljaja ne zavedajo nesprejemljivosti takega dejanja.
Več o duševnem zdravju v nosečnosti in po porodu si lahko preberete TUKAJ.
Kje dobi nosečnica pomoč?
Nosečnica, ki ugotovi, da po rojstvu otroka ne želi, ali ne more skrbeti zanj, naj se obrne na center za socialno delo. Tam ji strokovnjaki, ki so zavezani zaupnosti, nudijo pomoč, podporo in usmeritev.
Nosečnice, ki se bojijo nasilja ali obsojanja v svojem domačem okolju, se lahko začasno naselijo v varni hiši ali materinskem domu.
Ženske se lahko obrnejo tudi na telefone za ljudi v stiski, na svojega ginekologa ali osebnega zdravnika, center za socialno delo ali zdravstvene ustanove, kot je porodnišnica, ali na nevladne organizacije, kot je Združenje Naravni začetki.
"V stiski niste sami. Vedno je nekdo, ki vam je pripravljen prisluhniti. Iščite, dokler ne dobite podpore," poudarja Drglinova.
dezurni@zurnal24.si
Te psihologi in dohtarji pa bi se lahko začeli zavedat, da je dejansko to posledica pomanjkanja mineralov in vitaminov, ker …