"Anketa Ekologov brez meja je potrdila, da tretjina Slovencev in Slovenk ne pozna razlike med oznakama 'uporabno najmanj do' in 'porabiti do', zaradi česar v odpadkih konča veliko še povsem varne in užitne hrane," sporočajo Ekologi brez meja.

Za večino zavržene hrane večina vprašanih v isti anketi predpostavlja, da se ji lahko izognemo, če izboljšamo svoje ravnanje s hrano, predvsem pri odmerjanju in shranjevanju. Dve tretjini vprašanih se počuti krive, če kupujejo izdelke, ki jih nato ne porabijo. "A pozor, ob samem nakupu takšnega izdelka tega občutka krivde še ni, saj več kot 85 odstotkov vprašanih meni, da zanje zelo ali vsaj delno velja, da med nakupovanjem temeljito premislijo, koliko bodo porabili," pojasnjujejo v društvu. 

Ne poznamo osnov

V spletni anketi o navadah in vedenjskih vzorcev glede zavržene hrane so anketirance med drugim povprašali, ali poznajo razliko med navedbama 'uporabno najmanj do/uporabno najmanj do konca' in 'porabiti do' na embalaži. Okoli 64 odstotkov anketiranih navaja, da razliko poznajo, več kot tretjina, 35 odstotkov, jih navaja, da bodisi vedo, da obstaja, a je ne poznajo, bodisi ne vedo, da obstaja razlika. "To nepoznavanje ima pogosto za posledico to, da se zavržejo živila, ki so še povsem užitna in varna za človeško prehrano. Pri tem je pomembno, da tako ravnajo v tretjini vseh gospodinjstev, kar neposredno učinkuje tudi na količine zavržene hrane," ugotavljajo.

Rezultati ankete so hkrati potrdili izsledke raziskave, ki jo je septembra 2013 objavilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje o varnosti hrane in prepoznavnosti Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji. Po tej raziskavi razlike ne pozna 31 odstotkov anketiranih. Dodajajo, da je anketa EFSA iz leta 2013 pokazala, da večina ljudi zavrže živila, ki jim je pretekel rok uporabnosti. Le malenkost več kot četrtina anketirancev pred zavrženjem preveri embalažo in videz živila ter se o zavrženju odloči po tem, nekaj manj od četrtine anketiranih pa ukrepa odvisno od vrste živil.