V decembru bosta minili že dve leti od odkritja novega koronavirusa, zelo nalezljivega virusa s številnimi obrazi. Gre za virus, ki se zaradi hitre dostopnosti do vseh delov sveta širi veliko bolj nenadzorovano in se tudi zelo hitro spreminja. Države so se s koronakrizo spopadle različno dobro, Slovenija "slovi" predvsem kot država z visokim številom mrtvih in nizkim deležem precepljenih. 

Kaj so drugje počeli drugače?

"Države, ki trenutno epidemijo obvladujejo bolje, so gradile na komunikaciji oziroma pridobivanju zaupanja pri prebivalstvu. V državah, kot so Finska, Švedska, Danska in Norveška, so velikokrat poudarjali, da je ključno, da ukrepi, ki se sprejemajo, temeljijo na razumevanju prebivalstva, morajo biti ravno pravočasni, ne prezgodnji in ne prepozni in morajo biti predvsem izvedljivi in napovedani dovolj hitro, da se prebivalstvo lahko pripravinin upoštevati vse kategorije prebivalstva," razlaga epidemiologinja Nina Pirnat, ki je do marca 2020 vodila Nacionalni inštitut za javno zdravje. Po nezaupnici Janševe vlade je Pirnatova odstopila. 

"Ne glede na cepljenje in prebolevnost bomo še nekaj let potrebovali intenzivne terapije"

Zdravstveni sistemi pa bodo morali tudi v prihodnje bistveno več pozornosti namenjati enotam intenzivne terapije. "Virus bo dolgo časa z nami. Ne glede na cepljenje in ne glede na prebolevnost se bodo še nekaj let dogajali ciklusi, ko bodo potrebni sprejemi v bolnišnice z bistveno več intenzivnimi posteljami in in z bistveno več osebja, ki zna to početi. To pomeni, da se bo moral sistem delovanja medicine v izjemnih razmerah ves čas vzdrževati," pravi Pirnatova. 

Ukrepi ne smejo biti administrativne narave

"Epidemija je pokazala tudi, da mora prebivalstvo mora vedeti, zakaj izvaja ukrepe. Ukrepi ne morejo biti administrativni narave, ampak moramo ves čas vedeti, da se borimo proti nalezljivi bolezni, ki se prenaša kapljično, zato vse te države, ki sem jih naštela, ves čas poudarjajo higieno kašlja, umivanje rok, vzdrževanje razdalje in opozarjajo, ne hodi nekam, ko imaš akutno okužbo dihal, ker takrat si kužen," še razlaga Pirnatova in poudarja, da gre za ukrepe, ki morajo biti komunicirani vsak dan.

Najpomembnejši ukrep za omejevanje širjenja epidemije je cepljene, pravi epidemiologinja, vendar pa morajo biti sporočila jasna. "Prebivalstvu moramo odgovarjati na vprašanja, ki jih zanimajo, spregovoriti tudi o stranskih pojavih cepiv!"

Direktor ZD Kamnik Sašo Rebolj ocenjuje, da je Slovenija vendarle v prednosti v primerjavi denimo z Italijo, kjer je del zdravstvenega sistema privatiziran. "V prvi vrsti gre za prednost javnega zdravstvenega sistema. Ko nas je epidemija zadela, je bil to edini učinkujoč del zdravstvenega sistema. Imeli smo kanček sreče in hkrati smole, da nas je streznila situacija v Italiji in smo bili na neki način pripravljeni, kolikor smo v tistem času lahko bili. Dejstvo je, da se je z epidemijo javni zdravstveni sistem uspešno spopadel in bi zelo tenko stiskali, če ga ne bi imeli."

Preberite še: 

Slovenija Janez Žibert, avtor modela razvoja epidemije pri nas. "Ta dejavnik je povsem nepredvidljiv."