Raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko so ugotovili, da več kot polovica predpakiranih živil na slovenskih policah vsebuje proste sladkorje. V raziskavi o sladkorju v živilih v Sloveniji, ki so jo naši prehranski strokovnjaki na začetku leta objavili znanstveni reviji Nutries piše, da se prosti sladkor skriva pod številnimi različnimi imeni sestavin, ki jih potrošniki običajno ne zaznamo.

Pozor! Nič sladkorja za otroke mlajše od dveh let

Zato je še kako pomembno branje in razumevanje informacij na živilih, kar je pokazala tudi raziskava več kot 10 tisoč izdelkov, v kateri so med drugim izračunali povprečne količine sladkorja v različnih skupinah živil.

"Marsikdo bi bil presenečen, da je v 100 gramih povprečne žitne ploščice kar 28 g sladkorja, v žitih za zajtrk 19 gramov in v sadnih jogurtih 12 gramov sladkorja. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, v kateri smo ovrednotili stanje na tržišču v letu 2015, zbrani podatki pa nam bodo omogočali vrednotenje, kako učinkoviti so trenutno uveljavljeni ukrepi za izboljševanje hranilne sestave živil."  je povedal Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko.

WHO je leta 2015 izdala priporočila, po katerih naj dnevni vnos prostega sladkorja ne bi presegal 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa.

Najpogosteje hrani dodajamo sladkor v obliki saharoze (pesni in trsni sladkor), industrija pa pogosto uporablja tudi druge oblike sladkorja, na primer glukozno-fruktozni sirup, glukoza, glukozni sirup, dekstroza, ali pa sestavine z visoko vsebnostjo sladkorja, na primer sadne sokove, koncentrate in med: "Sladkor v sadnih sokovih in koncentratih je sicer naravno prisoten v sadju, vendar je zaradi obdelave sproščen v medij in zato na organizem deluje podobno kot sladkor, dodan v obliki saharoze ali fruktoze – njegova absorpcija je hitra, posledično pa sta hitra tudi dvig glukoze in inzulina v krvi, " pojasnjujejo na slovenskem prehranskem portalu Prehrana. si.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izraz "dodani sladkorji" razširila v "proste sladkorje", kamor poleg dodanih sladkorjev prištevamo tudi sadne sokove, koncentrate sadnih sokov in med. 

 

Prosti sladkorji, ki se skrivajo pod različnimi imeni

Foto: Shutterstock sladkor

Na deklaracijah so raziskovalci zasledili sledeče sestavine, ki se uvrščajo med proste sladkorje:

• sladkor, saharoza, trsni sladkor, sirup trsnega sladkorja, rjavi sladkor, surov trsni sladkor, sladkor v prahu, nerafiniran trsni sladkor, kristalni sladkor, pesni sladkor, rafiniran sladkor,
• fruktoza, oligofruktoza, fruktozni sirup, glukozno-fruktozni sirup, glukoza, dekstroza, maltoza, laktoza,
• agavin sirup, koncentrat agave, melasa, koruzni sirup, visoko fruktozni koruzni sirup, sirup iz karameliziranega sladkorja, javorjev sirup,
• ječmenov slad, ječmenov sladni ekstrakt, pšenični slad, pšenični sirup, rižev sirup,
• palmin sladkor, kokosov sladkor,
• sadni sok, iz zgoščenega soka, koncetrat soka, sadni koncentrat, med, med v prahu.

Zobna gniloba, inzulinska rezistenca, sladkorna bolezen tipa 2, metabolni sindrom, nealkoholna zamaščenost jeter in srčno-žilne bolezni so le nekatere kronične nenalezljive bolezni današnjega časa, ki so na tak ali drugačen način povezane tudi z uživanjem prostih sladkorjev.

 Pozor, takšna je povprečna količina skupnih in prostih sladkorjev v nekaterih živilih

                                      Sladkor (g/100g)      Prosti sladkor (g/100g)

Žele bonboni                  66                           66

Čokolada in sladkarije   50                           44,4

Marmelade                    41,4                        37,5

Žitne ploščice                29,6                        26,5

Piškoti                           26                            24

Sladoled                       22                            19,2

Kosmiči za zajtrk          20                            13,7

Deserti                         14,4                          10,9

Jogurti                         11,1                           7,9

Hrana za otroke        10,4                             6,4                       

Berite označbe

Najnovejša raziskava Pazljivo s sladkorjem: Tako vpliva na naše možgane

V drugem delu študije so raziskovalci Inštituta za nutricionistiko opravili še analize prodajnih podatkov in izračunali, po katerih živilih potrošniki najpogosteje posegajo in katere skupine živil so tiste, ki k uživanju sladkorjev prispevajo največji delež. "Izkazalo se je, da čokolada, sladkarije in sladke pijače predstavljajo skoraj 60 odstotkov vsega zaužitega prostega sladkorja, pomemben delež pa prispevajo še piškoti, sadni sokovi in žitne ploščice. Na podlagi teh rezultatov je potrošnike potrebno ozavestiti, da so znotraj vsake skupine živil na razpolago bolj in manj zdrave izbire (npr. sadni jogurti z več ali manj sladkorja) in da bodo živila z ugodnejšo prehransko sestavo lahko prepoznali zgolj z branjem označb na živilih in se tako izognili moreditnim negativnim vplivom na zdravje,"  je opozorila Nina Zupanič, mlada raziskovalka na Inštitutu za nutricionistiko.

dežurni@žurnal24.si