“Pri nas za zdaj ne sledimo trendu vključevanja komplementarne medicine v uradni zdravstveni sistem. Na večjih klinikah, kot so Charite v Berlinu, Karolinska na Švedskem, Oxford v Angliji ter Harvard, Yale in drugih centrih v ZDA, pa so že pred leti ustanovili samostojne inštitute za integrativno medicino, njihove raziskave financirajo tudi iz javnih sredstev,” opisujejo organizatorji današnjega simpozija o integrativni medicini. Na simpoziju, ki bo na Bledu, bo predaval tudi profesor Yoshiaki Omura, ki ga je Univerza v Cambridgeju uvrstila med 500 najpomembnejših znanstvenikov 21. Stoletja.

Uporablja jo 65 odstotkov Evropejcev

“Ker vse več Evropejcev uporablja metode komplementarne medicine, smo prepričani, da tematika zanima tudi Slovence,” pravijo soorganizatorji v Alma Mater Europaea – Evropskem centru, Maribor. Po raziskavi zveze CAMDOC iz leta 2010, se je namreč za katero od oblik komplementarne medicine odločilo že 65 odstotkov Evropejcev. Namen Simpozija o integrativni medicini je po besedah organizatorjev promocija zdravja in predstaviti razvoj integrativnega in trajnostnega zdravljenja akutnih in kroničnih bolezni. Tematiko integrativne medicine želijo približati strokovni in laični javnosti.

“Integrativna medicina pomeni sodelovanje šolske, zahodne, medicine in komplementarne medicine, pogosto ji pravimo tudi alternativna medicina, ki dosega velike strokovne uspehe na področju preventive, zdravljenja in rehabilitacije, ter metode, ki jih dandanes uporablja domala polovica prebivalstva,” opisujejo. Dodajajo, da gre za združevanje terapij, znanj in spoznanj, ki se pogosto razlikujejo ali si celo nasprotujejo, nasprotja pa nemalokrat temeljijo na ideološkem razlikovanju med Zahodom in Vzhodom. Glavno vodilo integrativne medicine je po njihovih besedah celostno zdravljenje osebe, ne le bolezni. V ta namen integrativna medicina uporablja tako tradicionalne kot netradicionalne zdravstvene storitve, vse z namenom uspešnega zdravljenja duha in telesa.

Ljudje se po njihovih izkušnjah za komplementarno medicino odločajo tudi zato, da bi se izognili pogosto bolečim diagnostičnim posegom, mnoge pa privlači to, da komplementarna medicina večinoma namenja večji poudarek bolnikovemu duševnemu zdravju. “Mnoge zahodnoevropske države so spoznale, da sodelovanje šolske medicine in komplementarnih metod zdravljenja prinese največ koristi bolnikom. Pri tem so prišli najdlje v Angliji, njenemu zgledu pa sledijo tudi nekatere druge evropske države, denimo Nemčija, Nizozemska, Norveška, Danska in Švica,” so zaključili. 

Integrativna medicina v Sloveniji

Se pa želja in povpraševanje ljudi po takšnem zdravljenju tudi v Sloveniji večata, zato smo dobili hišo integrativne medicine, začenjamo pa tudi s študijem. V Celju je lanskega junija svoja vrata odprla prva hiše integrativne medicine  v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Združenja za integrativno medicino Slovenije. Alma Mater Europaea – ECM pa je prva visokošolska ustanova v Sloveniji, ki je akreditirala in z letošnjim študijskim letom pričela izvajati bolonjski magistrski študij integrativne medicine.