"Povsem običajno je, da se vsak od nas kdaj znajde v stresnem položaju ali stiski. Ni pa prav, da svoja čustva, ki se nam ob tem porajajo, držimo zase in se o njih ne pogovarjamo z drugimi," sporočajo z UNICEF-a Slovenija. V sklopu projekta "kako se počutiš" so tokrat zavrgli številne mite o duševnem zdravju, ki nas ovirajo na poti iz stiske.
1. mit: Če ima oseba težave z duševnim zdravjem, to pomeni, da je manj inteligentna.
Dejstvo: Duševna bolezen, tako kot telesna bolezen, lahko prizadene vsakogar, ne glede na inteligentnost ali položaj v družbi.
2. mit: Za svoje duševno zdravje moramo skrbeti le, če imamo težave.
Dejstvo: Vsakdo ima lahko koristi od tega, da poskrbi za svoje dobro počutje in svoje duševno zdravje. Podobno lahko vsak redno skrbi tudi za svoje fizično zdravje.
3. mit: Najstniki nimajo težav v duševnem zdravju. Imajo le nihanja v razpoloženju in izbruhe, ker si želijo pozornosti.
Dejstvo: Najstniki imajo pogosto nihanja razpoloženja, vendar to ne pomeni, da se morda ne spopadajo tudi s težavami v duševnem zdravju. V Evropi za duševnimi boleznimi trpi 19 % dečkov ter 16 % deklic starih med 15 in 19 let. Devet milijonov mladostnikov, starih od 10 do 19 let, živi z duševnimi boleznimi, pri čemer gre v več kot polovici primerov za tesnobo (anksioznost) in depresijo. Samomor pa je drugi najpogostejši vzrok smrti med evropskimi mladostniki.
4. mit: Ničesar ne moremo storiti, da bi ljudi zaščitili pred tem, da razvijejo duševno bolezen.
Dejstvo: Številni dejavniki lahko zaščitijo ljudi pred razvojem težav v duševnem zdravju, vključno s krepitvijo socialnih in čustvenih veščin, zgodnjim iskanjem pomoči in podpore, razvojem podpornih, ljubečih, toplih družinskih odnosov ter pozitivnim šolskim okoljem in zdravimi vzorci spanja.
5. mit: Težave v duševnem zdravju so znak šibkosti; če bi bila oseba močnejša, ne bi imela teh težav.
Dejstvo: Težave v duševnem zdravju niso povezane s šibkostjo ali pomanjkanje volje. Ljudje se ne odločijo, da se bodo znašli v duševni stiski, temveč se to lahko zgodi vsakemu. To, da prepoznaš pri sebi prepoznaš potrebo po pomoči in pomoč tudi poiščeš, zahteva veliko moči in poguma. .
6. mit: Mladostniki, ki imajo dobre ocene in imajo veliko prijateljev, ne morejo razviti duševnih težav, saj nimajo razloga za depresivnost.
Dejstvo: Depresija je pogosto posledica skupka socialnih, psiholoških in bioloških dejavnikov. Depresija lahko prizadene vsakogar, ne glede na to, kako je njihovo življenje videti od zunaj. Mladi, ki so uspešni v šoli, lahko čutijo pritisk, da morajo dosegati le uspehe ali pa imajo težave doma. Prav tako lahko doživljajo depresijo ali tesnobo, katerih vzrokov ni mogoče enostavno prepoznati.
7. mit: Mladostniki trpijo za težavami v duševnem zdravju, ker njihovi starši niso uspešni v svoji vlogi.
Dejstvo: Številni dejavniki – vključno z revščino, brezposelnostjo in izpostavljenostjo nasilju, migracijam ter drugim neugodnim okoliščinam in dogodkom – lahko vplivajo na dobro počutje in duševno zdravje mladostnikov, njihovih skrbnikov in odnose med njimi. Mladostniki, ki imajo ljubeč dom, se lahko prav tako srečajo z duševnimi stiskami. Včasih pa starši in skrbniki potrebujejo podporo, da bi ohranjali najboljše okolje za zdrav razvoj mladostnikov. Z ustrezno podporo so prav starši in skrbniki tisti, ki lahko bistveno pomagajo mladostnikom pri premagovanju njihovih težav.
Pomembno, da odreagiramo čim prej
"Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi. Če je stiska prepogosta ali zelo intenzivna ali če o njej ne spregovorimo, lahko preraste v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. V najhujših primerih pa lahko potrebujemo tudi bolnišnično obravnavo. Zato je pomembno, da stisko prepoznamo in odreagiramo nanjo čim prej," opozarjajo pri UNICEF-u.
Med otroki in mladimi v Sloveniji v zadnjem letu zaznavamo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora, kar je posebej alarmantno. Najhuje pa je, da je večina otrok in mladih po raziskavi UNICEF-a Slovenija v svojih stiskah sama – o njih se ne pogovarja z odraslimi.
UNICEF Slovenija
Dodajajo, da je prvi korak do boljšega duševnega zdravja ostaja preprosto vprašanje »Kako se počutiš?«, kar je tudi rdeča nit kampanje UNICEF-a Slovenija in projekta P-odporni mladi.
P-ODPORNI mladi je del projekta "Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022", ki ga sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja pa Platforma SLOGA. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.