Prvi torek v maju je svetovni dan astme, zaradi katere po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) trpi 235 milijonov ljudi. Je ena od najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni, pogostost se veča zlasti na razvitih območjih z več alergijskimi boleznimi, navaja spletna stran Klinike Golnik. Astmo je večinoma mogoče uspešno zdraviti.

Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, vendar jo je mogoče nadzorovati z različnimi načrti za preprečevanje in zdravljenje, navaja WHO.

Najmočnejši dejavniki tveganja za razvoj astme so izpostavljenost na alergene, kot so pršice v posteljnini in preprogah, onesnaževanje, cvetni prah, plesni in cigaretni dim.

Simptomi astme, ki so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje, se lahko pri bolnikih pojavijo tudi večkrat na dan. Pri nekaterih bolnikih se simptomi lahko poslabšajo med telesno aktivnostjo ali ponoči. Nezdravljena astma lahko pri nekaterih ljudeh vodi v preoblikovanje dihalnih poti in trajno okvaro pljuč. Ob hudem poslabšanju astme lahko bolniki tudi umrejo, a je zaradi sodobnega zdravljenja z zdravili teh primerov bistveno manj kot v preteklosti.

Hude neprijetnosti

Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga celo nevarno ogroža. Pravilno zdravljen bolnik z astmo je brez težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo. V Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik še opozarjajo, da je bolnik za zdravljenje astme odgovoren ravno toliko kot njegov zdravnik in dodajajo, da lahko astmo dobro zdravijo le takrat, ko je bolnik o bolezni ustrezno poučen.

dezurni@zurnal24.si