Na NIJZ pojasnjujejo, da razlike v duševnem zdravju odsevajo družbene razlike. Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje so duševne motnje. Samomor naj bi bil v več kot 90 odstotkih povezan z duševno motnjo oziroma boleznijo. Duševne motnje in bolezni so v splošni populaciji zelo razširjene, mnogokrat pa tudi neprepoznane. Pogosto so duševne težave signal in izraz socialno-ekonomskih stisk ljudi.

Najbolj pogosti med socialno ogroženimi ali marginaliziranimi družbenimi skupinami

V Sloveniji je sicer poskusov samomora tudi od deset do dvajsetkrat več kot samomorov. Ti se pri nas "izrazito vežejo na socialno ogrožene ali marginalizirane skupine, kot so revni, slabše izobraženi, nezaposleni, starejši, kar posredno kaže, da ljudje pogosto skoznje izražajo in signalizirajo svojo širšo socialno ogroženost".

Grozljiva statistika V Sloveniji je lani pod pragom tveganja revščine živelo kar 268.000 ljudi

Na osebni ravni je vsako samomorilno dejanje znak globokega čustvenega stresa, potrtosti, žalosti, brezupa, ki odmeva na populaciji v celoti. Kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet samo posameznik, temveč tudi njegova ožja in širša družbena skupnost.

Po napovedih bodo duševne bolezni do leta 2020 v svetovnem merilu na drugem mestu na lestvici najpogostejših bolezni, takoj za boleznimi srca in ožilja.Slovenska tiskovna agenciji (STA) je v namen nazornega prikaza objavila tabelo tabelo s podatki o povprečni stopnji umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev med letoma 2012 in 2016.