Najhujši izbruh v zadnjih treh desetletjih

Foto: EPA Rumena mrzlica Foto: EPA Rumena mrzlica Foto: EPA Rumena mrzlica Foto: EPA Rumena mrzlica Foto: EPA Rumena mrzlica Foto: EPA Rumena mrzlica
V Angoli so od decembra zabeležili že 277 smrtnih žrtev te smrtonosne bolezni.
Oglej si celoten članek

Svetovna zdravstvena organizacija WHO poroča o najhujšem izbruhu rumene mrzlice v zadnjih treh desetletjih.

V Angoli so namreč od decembra zabeležili že 277 smrtnih žrtev te smrtonosne bolezni, število domnevnih okužb se je povzelo na več kot 2.100, od tega pa so 600 primerov okužb že potrdili. Predvidevajo, da so okužbo v mesta prinesle divje opice.

Prenašajo jo okuženi komarji

Foto: EPA Rumena mrzlica "Rumena mrzlica je virusna nalezljiva bolezen tropskega sveta," opisujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ime je dobila po zlatenici, ki se pogosto pojavi pri tej bolezni. Izvor virusa so opice in nekatere druge živali pragozda, okuženi komarji pa bolezen lahko prenesejo na človeka. V Južni Ameriki je prenašalec komar vrste Aedes aegypti ali Haemagogus, v Afriki pa različni komarji vrste Aedes.

Pojavlja se v nekaterih predelih Afrike in Južne Amerike. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto za rumeno mrzlico zboli približno 200.000 ljudi, predvsem tisti, ki se zadržujejo v pragozdovih. "Rumene mrzlice ni v Sloveniji in tudi ne v Evropi," pravijo.

V Južni Ameriki je prenašalec komar vrste Aedes aegypti ali Haemagogus, v Afriki pa različni komarji vrste Aedes.      

Bolezen lahko poteka brez simptomov ali s hudo klinično sliko, tudi smrtni primeri niso redki. Pri hudi obliki se pojavijo zlatenica, krvavitve in okvara ledvic. Hud potek bolezni se razvije pri 10 do 20 % bolnikov. Zaradi odpovedi jeter ali ledvic umre kar 50 odstotkov bolnikov in sicer 7. do 9. dan bolezni. Redko se razvijejo znaki prizadetosti srca in osrednjega živčevja, ko okrevanje traja več tednov.

Zdravila ni, obstaja cepljenje

Protivirusnega zdravila za zdravljenje rumene mrzlice ni. Bolnikove težave lajšamo s simptomatskim zdravljenjem in podporo organskim sistemom. "Najbolj pomemben ukrep za zmanjšanje tveganja za okužbo je cepljenje s cepivom proti rumeni mrzlici. Cepljenje priporočamo vsem, ki potujejo na območja z rumeno mrzlico," pravijo na NIJZ. 

Zaščitna protitelesa se razvijejo v 7-10 dneh po cepljenju in ostanejo doživljenjsko prisotna zato dodatni odmerki cepiva niso potrebni. Cepljena oseba prejme potrdilo o opravljenem cepljenju.  
Nekatere države zahtevajo potrdilo o opravljenem cepljenju pred vstopom v državo od potnikov, ki prihajajo iz držav z rumeno mrzlico. V Sloveniji ni  rumene mrzlice, zato tega potrdila slovenski državljani ne potrebujemo, če potujemo iz Slovenije v državo, ki zahteva potrdilo. V kolikor pa potujemo preko države, kjer rumena mrzlica je, potem pa moramo tudi državljani Slovenije priložiti.

Foto: EPA Rumena mrzlica  

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.