"Življenjskega sloga ne oblikujejo le izbire posameznika, ampak nanj vpliva tudi družba, v kateri živi," je ob predstavitvi projekta Zdravje v občini, s katerim je vsaka slovenska občina dobila svojo zdravstveno izkaznico, povedala Ada Hočevar Grom, predstojnica Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. "Kot posamezniki se lažje odločamo za zdrave izbire, če jih okolje omogoča."

Dokazano je, da je življenjski slog in z njim povezano zdravje povezano z izobrazbo in dohodki. "Socialno-ekonomski status je eden od poglavitnih razlogov za nastanek neenakosti," je povedala Hočevar Gromova in dodala, da je projekt primarno namenjen odločevalcem na lokalnem nivoju za sistematično delo na področju zdravja. 

Prekomerna prehranjenost in umrljivost

Uporabljeni so bili podatki različnih virov, od podatkov NIJZ do tistih, zbranih na fakulteti za šport, onkološkem inštitutu ali republiškem statističnem uradu. Izbrane kazalnike zdravja so uvrstili v pet skupin, in sicer Prebivalci in skupnost, Dejavniki tveganja, Preventiva, Zdravstveno stanje in Umrljivost. Izdelali so več zemljevidov, kot so Prekomerna prehranjenost otrok, Odzivnost v program Svit ali Umrljivost, iz katerih je razvidno, ali določena občina odstopa od povprečja v pozitivnem ali negativnem smislu.

Podatke bodo osveževali vsako leto, s čimer bo razviden napredek ali nazadovanje posamezne občine na določenem področju, na podlagi katerih bodo lahko presojali tudi učinkovitost ali neučinkovitost izvajanjih programov. 

Vir za oblikovanje lokalnih politik

"Sam razumem projekt kot platformo, na podlagi katere se bodo izpeljale določene aktivnosti," je povedal Robert Smrdelj, župan občine Pivka in predsednik Združenja občin Slovenije. "Na lokalni ravni se običajno ukvarjamo z operativnimi stvarmi, akutnimi problemi, ki bi včasih morali biti rešeni 'že včeraj', pri zdravju pa gre za tek na dolge proge."

Rezultati prizadevanj v smeri krepitve zdravja prebivalcev so tako vidni šele na dolgi rok. "Projekt lahko razumemo tudi kot ustvarjanje javnega pritiska, da se na lokalni ravni začne resno ukvarjati s temi kazalci," je poudaril Smrdelj. "To ne pomeni, da se sedaj ne dela, a pogosto se dela po občutku. Sedaj imamo na voljo instrument, na podlagi katerega bo mogoče argumentirati vlaganja v določene politike."

Zmanjševanje neenakosti

Predstojnica Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja pri NIJZ Jožica Maučec Zakotnik je poudarila, da je pomemben cilj projekta krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti z vključevanjem ranljivih skupin v programe zdravja. 

"Ugotovili smo, da ljudje potrebujejo podporo skupnosti, predvsem ranljive skupine, ki so bile prej prezrte," je dejala Maučec Zakotnikova. "Skupnostni pristop se je izkazal kot učinkovit, saj upošteva formalne in neformalne oblike pomoči, a to ni utečena praksa, ampak je nekaj, kar bo potrebno še razvijati."

Smrdelj je povedal, da ga podatki iz njegove občine niso pretirano presenetili. "V negativnem smislu nas je presenetila prekomerna prehranjenost otrok ter umrljivost zaradi raka dojke in samomora," je dejal in izpostavil, da imajo na lokalni ravni premalo znanja in vedenja za primerne ukrepe na tem področju. Zadovoljni so bili s stopnjo delovne aktivnosti ter pomočjo na domu. "Tukaj smo se očitno dobro organizirali."

Težka industrija prispeva k absentizmu

Tudi županje občine Črna na Koroškem Romane Lesjak rezultati niso presenetili. "Zelo dobro je videti stvari, kjer pozitivno odstopamo, bolj je problem tam, kjer odstopamo v negativnem smislu," je dejala Lesjakova. "Pri nas imamo velike težke industrije, ljudje delajo v težkih pogojih, veliko je izgorelosti, zato podatek o visoki stopnji bolniškega staža ne preseneča."

Sumarni pogled, v katerem so od vseh pozitivnih kazalnikov odšteli negativne, je pokazal, da se je najbolje izkazala občina Domžale, ki je v vrhu tudi po socialno-ekonomskem stanju. 

dezurni@zurnal24.si