"Absentizem je nekaj, kar moramo takoj nasloviti," je pred dnevi ob analizi slovenskega zdravstvenega sistema opozoril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zlasti od druge polovice leta 2015 namreč izjemno naraščajo, dodaja direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostjo na ZZZS Damjan Kos. 

Podatki so alarmantni. Po podatkih ZZZS so leta 2015 izdatki za nadomestila znašali 224,7 milijona evrov, leta 2017 že 314,7 milijona, v letu 2020 so znašali 444,2, v letu 2021. 497,7 milijona evrov in v letu 2022 že 713,6 milijona evrov.

Skokovit porast 

Glede na leto 2021 podatki kažejo na 43,4 odstotno rast oziroma so večji za 215,8 milijona evrov. "Na takšno rast so vplivale epidemiološke razmere - odhodki nadomestil iz razloga izolacije zaradi Covid-19 so v letu 2022 znašali že 191,9 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2021 skoraj enkrat večji," 

V letu 2021 se je skupni odstotek bolniškega staleža dvignil na 5,1 odstotka (v 2020: 4,5 %). Pri tem se je zlasti povečal delež absentizma v breme ZZZS (z 2,6 % na 3,0 %), in sicer za več kot 1,3 milijona izgubljenih delovnih dni, navaja poročilo. 

Nezmožnost za delo ali zmanjšana delovna sposobnost zaposlenega naj bi trajala omejeni čas, a v Sloveniji imamo več kot tristo ljudi, ki so na bolniški že več kot pet let, nad tri leta jih je že 1.500, 8.500 jih je bilo v letu 2022 na bolniški več kot eno leto. Število bolniških staležev nad tri leta se je od leta 2015 skoraj početverilo. Najdaljša bolniška pa je decembra trajala že več kot 12 let.

Foto: Ministrstvo za zdravje Letno se obravnava več kot 300.000 predlogov izbranih osebnih zdravnikov za bolniški stalež. Povprečno šest zavarovanih oseb prejema nadomestilo v višini nad 10.000 EUR mesečno, najvišje nadomestilo pa znaša 22.500 EUR mesečno.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji v letu 2021 izgubljenih skupaj 14.184.358 dni, kar predstavlja dvig za 15,2 % glede na leto prej, ko je bilo izgubljenih 12.312.544 dni. Absentizem se je v letih 2020 in 2021 zvišal za 10 odstotkov v breme delodajalca, še dvakrat višji pa je bil porast v breme ZZZS, so zapisali. 

"Zavarovanci imajo pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodb iz sredstev OZZ na podlagi ZZVZZ od 21. delovnega dne dalje."

Naraščanje števila bolniških stroka povezuje z različnimi dejavniki, predvsem z rastjo števila zaposlenih, staranjem prebivalstva in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja ter nenazadnje s spremenjenimi razmerami na delovnih mestih. "Če upoštevamo še vedno sorazmerno visoko zaposlenost, stalno spreminjanje strukture aktivnega prebivalstva (zaradi daljše upokojitvene starosti) ter sistemske odsotnosti omejitve trajanja staleža in neusklajenosti postopkov ugotavljanja začasne (ZZZS) in trajne nezmožnosti za delo (ZPIZ), se stalni rasti izdatkov ZZZS za nadomestila ne moremo izogniti," nam je pojasnil Kos. 

vanda.levstik@styria-media.si