Po podatkih Nacionalnega inštututa za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2015, se je v slovenskih bolnišnicah zaradi alkohola na vsake tri ure zdravila vsaj ena oseba. Kar pet odsotkov vseh takih hospitalizacij je bilo na račun mladih do 19. leta starosti.

Leta 2015 so tako obravnavali kar 160 mladostnikov do 19. leta starosti, od tega 85 dečkov in 75 deklic, pri katerih je bilo za preprečitev najhujšega potrebno bolnišnično zdravljenje. Najvišje število hospitalizacij je bilo sicer v starostni skupini 50–54 let. 

Kot opozarjajo na NIJZ, bi vsa zdravstvena stanja, ki so posledica škodljive rabe alkohola in zahtevajo bolnišnično zdravljenje, lahko v celoti preprosto preprečili z manj tveganim pitjem odraslih, da o abstinenci pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah, sploh ne govorimo.

Tvegano pitje

"Meje manj tveganega pitja temeljijo na opredelitvi enote alkohola in so za moške in ženske različne. Ženske so zaradi svojih genetskih in telesnih značilnosti bolj občutljive na učinke in posledice alkohola, v povprečju so manjše kot moški, imajo v primerjavi z moškimi manjša jetra, manj mišične mase, manj vode v organizmu ter manj encima, ki razgrajuje alkohol. Tako je ob zaužitju enakih količin alkohola koncentracija alkohola v krvi žensk višja kot v primerjavi z moškimi. Posebna previdnost je potrebna tudi pri starejših osebah, saj so tudi zaradi svoje presnove občutljivejše za alkohol, pogosto pa prejemajo tudi zdravila ali imajo druge zdravstvene težave," je dejala Mercedes Lovrečič z NIJZ, ki še posebej odsvetuje alkohol tistim, ki jemljejo zdravila, ki učinkujejo na centralni živčni sistem.

Preberite še:

• Temu rečemo socialni alkoholizem

Miti in zmote o alkoholu

Foto: Profimedia Pitje mladi Strokovnjaki opozarjajo, na mite o alkoholu, ki še vedno prevladujejo v Sloveniji. Eden od njih je na primer ta, da je najhuje, kar se lahko zgodi, da človek omedli: "Dejstvo je, da alkohol deluje kot strup in zaradi zastrupitve z alkoholom lahko tudi umremo. Poleg tega alkohol povzroča tudi posredno smrt, npr. vožnja pod vplivom alkohola, padci, samomori. Prav tako ne drži trditev, da če nekdo omedli zaradi alkohola, ga lahko pustimo, saj se bo samo naspal. Do izgube zavesti zaradi alkohola pride, ker naše telo ni sposobno razgraditi take količine alkohola, kot smo jo popili. Alkohol upočasni delovanje centralnega živčnega sistema, upočasni srčni utrip, zniža krvni tlak in upočasni dihanje. Vse to vpliva na možgane, da izgubimo zavest in takrat smo v zelo veliki nevarnosti, saj lahko tudi umremo. Še posebej je to nevarno pri otrocih in mladostniki," je dodala Barbara Lovrečič z NIJZ.

dezurni@zurnal24.si