Droge se iz preteklosti drži prepričanje, da naj bi se jih posluževali le kriminalci in težki odvisniki, vendar je v zadnjih časih razvidno, da tudi več mladih posega po njih. Namen? V večini primerih zgolj razvedrilo in dolgčas.

Vzrokov za uživanje prepovedanih substanc je mnogo, nekateri jih uživajo rekreativno, spet drugi si z njimi lajšajo težave, saj zaradi dolgih čakalnih vrst ne pridejo do psihologa. Vendar princip ostaja precej enak: Ko je povpraševanje veliko, na trg prihajajo tudi nove ponudbe. In v svetu drog ni prav nič drugače.

Da bi seznali več o novih prepovedanih substancah, ki vztrajno prodirajo na trg, in kako se spopasti s samo uporabo, smo se obrnili na Marka Verdenika iz DrogArta. Sam je tam začel kot prostovoljec, nato pa se je tudi redno zaposlil. Zdaj teče že osmo leto, odkar je na DrogArtu, kjer med drugim vodi tudi brezplačno testiranje drog, kjer lahko uporabniki preverijo, kaj točno vsebujejo droge, ki so jih kupili.

"Alkohol še vedno na vrhu"

Zaupal nam je, da se v sklopu svojega dela največkrat srečuje z mladimi uporabniki. Njihova starost se giblje med 18 in 30 let, občasno so uporabniki tudi mlajši, vendar gre pri tem za zanemarljiv delež. Povprečna starost uporabnikov je tako 25 let, je dejal.

Foto: Profimedia alkohol, pijača, zasvojenost Med svojim časom na DrogArtu je opazil, da se trendi uporabe drog počasi vračajo nazaj. Tako se je trg v zadnjih letih vrnil k tradicionalnim drogam, pri tem se navezujemo zgolj na prepovedane droge.

"Alkohol je še vedno najpogosteje uporabljena droga. Potem sledijo stimulantne droge, torej kokain, MDMA, ekstazi in amfetamini. Pred tem je seveda še marihuana," je povedal Marko. "V 'party' okolju potem še zaznavamo uporabo kakšnih psihedelikov, gobic, LSD in ketamin. Ketamin je takšna substanca, ki je 10 let nismo zaznavali, sedaj pa je kar precej v uporabi."

Ketamin se sicer v osnovi uporablja v medicini in veterini, gre za disociativni anestetik, je razložil Marko. "To pomeni, da gre za anestezijo. V višjih odmerkih povzroča omrtvičenje telesa in ničesar ne čutiš." Poudaril je, da ima dotična substanca pri nižjih odmerkih drugačne učinke, predvsem psihedelične.

"V nizkih odmerkih povzroča distorzijo prostora ali časa, marsikaj drugače občutimo. Pri višjih odmerkih pa lahko pride tudi do močnih halucinacij in občutka ohromitve. V zadnjem času je ketamin zaradi svoje večplastne uporabe tudi tema več raziskav. Obenem ga uporabljajo tudi za zdravljenje depresije."

Foto: Profimedia Ketamin Obenem pa trenutno opažajo čedalje redkejšo uporabo heroina. Vzrok za ta pojav naš sogovornik vidi v tem, da se populacija, ki uživa heroin, čedalje bolj stara. "Tudi že precej časa je minilo od te epidemije heroina iz 90. in 80. let. Vseeno bomo pa videli, kaj bo v prihodnosti, saj se včasih trendi vračajo."

Vedno več duševnih stisk mladih

Foto: Saša Despot Marko Verdenik Kot je dejal sogovornik, je težko oceniti, če se je v trenutnem času povečala uporaba drog. Vsekakor pa na DrogArtu opažajo, da se je pri mladih poglobila stiska. "Več se srečujemo z mladimi, ki imajo težave s tesnobo, depresijo, ADHD. Med epidemijo so stiske prišle samo še bolj do izraza in zdaj to še traja," je povedal. Sam je opazil, da je epidemija precej vplivala na duševno zdravje mladih, in kadar je stiska tako huda, se nekateri poslužujejo tudi samozdravljenja z uporabo drog.

"Če se soočaš s tesnobo ali socialno anksioznostjo, boš z nekaj kozarci alkohola to lažje 'shendlal'. V tem trenutku največkrat prihaja do problematične uporabe," je še dodal. Sodeč po njegovem mnenju, droge velikokrat odgovarjajo na težave ljudi, in če bo več duševnih težav, bo morda prišlo tudi do večje uporabe drog. "Niso droge problem, ampak je vzrok nekje drugje," je povedal. 

"Imamo primere oseb z anksioznostjo, depresijo in težavami s spanjem, ki po eno leto čakajo na psihologa. Zato se odločijo, da na črnem trgu kupijo pomirjevala, ki pa povzročajo odvisnost. Nato se težave še poglobijo. Ne zato, ker bi bilo s substanco kaj narobe, temveč zato, ker ljudje v sklopu zdravstvenega sistema nimajo dostopa do ustrezne pomoči, ko jo potrebujejo."

Varna uporaba drog ne obstaja!

Ko smo ga vprašali, kakšna je varna uporaba drog, je zagotovil, da to ne obstaja, obstaja zgolj manj tvegana uporaba. "Kot prvo moraš poznati svoje psihofizično stanje. To pomeni, da poznaš vrsto substance, ki jo boš vzel, veš kakšni so učinki, odmerki, tveganja in kaj pričakovati. Pomemben je tudi 'set' in 'setting'. Torej okolje uporabe in tvoje notranje okolje, da si ti v dobrem psihofizičnem stanju," je dejal ter še enkrat poudaril, da je pri uporabi drog za lajšanje duševnih stisk večja verjetnost, da pride do razvoja odvisnosti in ostalih pridruženih težav.

Foto: Profimedia Prepovedane droge Izpostavil je tudi, da tega ne počnemo sami, ter da se nekomu zaupamo. "Če pijemo ali jemljemo droge, se tudi ne usedemo v avto. Če uporabljamo psihedelike, LSD, gobice, se to počne v okolju, kjer te nihče ne more zmotiti, saj takrat nismo v stiku z realnostjo. Če te nekdo v takem stanju prestraši, lahko to rezultira v slabi oziroma težki psihedelični izkušnji ali psihozi. Obenem si moramo vzeti čas, da se regeneriramo in spočijemo po uporabi, ne pa da gremo takoj v službo."

Večinoma uporaba ne vodi v odvisnost

Seveda se mnogim staršem pri tovrstnih zadevah poraja vprašanje, kako najhitreje prepoznati nekoga, ki je pod vplivom prepovedanih drog. Marko je mnenja, da je pri tovrstnih primer ključno to, da z otrokom že prej vzpostavimo zaupen odnos, zaradi česar bo otrok sam pristopil do starša ter mu povedal, da ima željo poskusiti droge. To lahko namreč vodi v odkrit pogovor, kjer skupaj z otrokom starši postavijo določene meje glede uporabe prepovedanih substanc.

Foto: Pixabay Ples zabava plesanje "Seveda uporaba drog zelo dobro odgovarja na potrebe mladih, še posebej v prestavljanju meja, saj vedo, da so prepovedane. Tukaj se pojavi ta igra med starši in otroci in velikokrat dobivamo vprašanja, na katere znake morajo biti pozorni. Ključno je, da opazujemo druge znake, in ne, če ima otrok povečane zenice ali vonj po alkoholu. Pomembnejše je, da opazujemo, ali se je otrokov odnos do nas spremenil, ali se druži z nenavadnimi ljudmi, ali mu je padel uspeh v šoli," je poudaril.

Uporaba drog je namreč takšna, da ljudje v večini primerov ne razvijejo pretiranih težav z uporabo, zgolj 10 do 15 odstotkov ljudi pade v odvisnost.

Čeprav je v večini primerov težko sprejeti, da je naš otrok uporabil prepovedane substance, to vseeno ni obsodba na propad. Prvi ukrep, ki ga moramo izvesti, je, da imamo z otrokom iskren pogovor in mu postavimo meje, ki se jih morata obe strani držati. Treba se je zavedati, da je le zaupanje tisto, ki bo otroku omogočilo, da poišče pomoč, preden je prepozno. "Nujno je, da prepoznamo stiske in jih rešimo, ne da postavljamo v ospredje droge. Pogledati je treba malo globje, kje so vzroki in razlogi za takšno uporabo."

Brez motivacije je uspeh zdravljenja slab

V sklopu DrogArta deluje tudi svetovalnica, katere koncept je zmanjševanje škode ob uporabi drog. To pomeni, da pomoč izhaja iz uporabnika in njegove želje po opustitvi uporabe. "Uporabnik mora imeti motivacijo za spremembo, drugače je uspeh zelo slab. Skupaj z njim nato določimo cilje, ki jih hoče doseči. To je lahko popolna abstinenca ali pa sprememba določenega vedenja, recimo, da omeji vnos kokaina le na konce tedna," je razložil Marko. Obenem je poudaril, da je DrogArt tudi izjemno povezan z drugimi institucijami, tako z bolnišničnim zdravljenjem Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZOPD) in z drugimi nevladnimi organizacijami, kot je Kralji ulice, saj uporabo drog pogosto spremljajo tudi druge težave.

Foto: Žurnal24 depresija V svetovalnici tako nudijo psihološko pomoč, občasno pa pomoč poiščejo osebe, ki imajo težke težave in zato potrebujejo drugačen pristop. Trenutno se v svetovalnici srečujejo z večjimi potrebami, saj kadra, ki bi jih vodil, ni na voljo. Sedaj imajo tudi že čakalno vrsto, na rednem svetovanju pa imajo okoli 100 ljudi na leto.

Možnost brezplačnega testiranja drog

Poleg svetovalnice, na DrogArtu nudijo tudi brezplačno testiranje drog, pri čemer je cilj interventno zmanjševanje škode. "Droge se prodajajo na črnem trgu in niso regulirane, kar pomeni, da lahko vsebujejo zelo nevarne primesi ali pa se prodajajo kot nekaj drugega. Uporabniki lahko pri nas kupljene substance anonimno preverijo, da vidijo, kakšne snovi vsebujejo." 

Foto: Žurnal24 V ZDA se levamisol pojavlja kar v 70 odstotkih zaseženih vzorcev kokaina. Kot je še dodal, pred testiranjem z uporabnikom opravijo tudi pogovor, na podlagi katerega se nato odločijo, ali potrebuje pomoč oziroma napotitev na druge programe pomoči. Na letni ravni tako analizirajo okoli 1000 vzorcev, na podlagi izida pa se uporabnik odloči, ali so možne primesi zanj sprejemljive ali ne. V primeru, da se uporabnik odloči, da drog ne bo uporabil, se te tudi zavrže v izogib možni nevarni uporabi.

Kako pomagati pri predoziranju?

Vsekakor je dobro vedeti, kako ukrepati v primeru, kadar se soočimo z osebo, ki ima tako imenovan "bad trip". Kot svetuje Marko, je prvi korak vedno ta, da osebo odstranimo iz prostora, kjer je veliko dražljajev, ter jo odpeljemo nekam na samo. "Poskušamo mu zagotoviti, da je to zaradi uporabe drog, in da je občutek zgolj začasen. Seveda ga poskušamo pomiriti, velikokrat pomaga, da mu govorimo stvari iz realnosti ter mu zagotovimo, da bo tudi ta občutek minil. Kadar je njihovo življenje ogroženo, seveda pokličemo nujno medicinsko pomoč. Obenem uporabimo tudi naše znanje prve pomoči, če je le ta potrebna."

Dodal je še, da je ključno, da nas ni strah odreagirati in pomagati nekomu, ki se znajde v težavah. Tako opozarja, da je odgovornost na nas, da ne ignoriramo ljudi v stiski in jim pomagamo po svojih najboljših močeh.

dezurni@styria-media.si