"Smernice, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, predstavljajo izhodišča, na podlagi katerih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravi predlog splošnega dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, določi potrebne zmogljivosti za njegovo izvajanje ter opredeli obseg finančnih sredstev za leto 2025," pojasnjuje ministrstvo na spletni strani.

Povečanje obsega programa Dora in vzpostavitev registra bolezni srca in ožilja

Na področju kakovosti so izdali šest usmeritev. Med drugim želijo, naj se v letu 2025 vzpostavi sistem, ki bo vezal plačilo zdravstvene storitve na predhodno posredovanje vseh podatkov in dokumentov v centralni register podatkov o pacientu. V letu 2025 naj bi kazalnike izidov zdravljenja, ki so jih pripravili letos, začeli ustrezno spremljati v sklopu sistema zVem. ZZZS pa naj v letu 2025 in 2026 evidenčno in postopoma uvaja ter nadgrajuje širitev in uporabo kazalnikov kakovosti v obračunske modele, poziva ministrstvo.

Na področju ambulant družinske medicine in otroškega dispanzerja pa želijo najpozneje s 1. januarjem uvesti degresijsko lestvico, ki bi motivirala posamezne time k optimalnemu opredeljevanju števila prebivalcev ter kakovostni obravnavi na podlagi prenovljenih glavarinskih količnikov, obračunskega modela in celovitega spremljanja kakovosti.

Za paciente s srčno-žilnimi boleznimi bodo s 1. januarjem 2025 vzpostavili Slovenski register bolezni srca in ožilja, ki bo del platforme EuroHEART.

Na podlagi meritev ogljičnega odtisa bodo bolnišnice pristopile k izdelavi strategij za njegovo zmanjšanje.

Največ usmeritev je ministrstvo podalo za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Med drugim bo v državnem presejalnem programu za odkrivanje raka dojk Dora zagotovljen dodaten krog pregledov za ženske po 70. letu starosti, ki sicer ne bi bile več vabljene v program, pilotno pa bodo program razširili tudi na ženske, stare od 45 do 49 let.

Na čakalne sezname za določeno storitev bi se lahko pacienti uvrstili le takrat, ko čakajo na to storitev in imajo opravljeno vso diagnostiko, ki jo izvedba te storitve zahteva.

S kroničnimi bolečinami namesto k fizioterapevtu v Center za krepitev zdravja

Smernice naslavljajo tudi problematiko dostopnosti do fizioterapevtskih obravnav. Izbrani osebni zdravniki bi kronične primere bolečin namesto na fizioterapevtsko obravnavo napotili v Center za krepitev zdravja. Fizioterapevtski pogodbeni obseg enega tima fizioterapevta zavezuje, da tedensko opravi vsaj tri skupinske delavnice za kronične bolečine na fizioterapijo napotenih zavarovanih oseb, navaja dokument.

Povečali naj bi tudi število oftalmoloških timov v javni mreži, ambulante za neopredeljene pa bi s 1. januarjem preoblikovali v ambulante za boljšo dostopnost.

Načrtovali naj bi več novih prospektivnih programov. Gre za kirurške posege na srcu, endoprotezo komolca in čeljusti ter kirurško zdravljenje refluksne bolezni požiralnika.

Do konca junija 2025 naj bi standardizirali mrežo službe nujne medicinske pomoči po enotnih merilih za celotno državo in vzpostavili območja delovanja v okviru regij. ZZZS pa bo v sodelovanju z ministrstvom prenovil model plačevanja službe nujne medicinske pomoči in nujnega zdravstvenega varstva po načelu izračuna pavšalnega zneska in variabilnega zneska za stroške dela, kar bo omogočalo plačevanje po realizaciji opravljenih storitev oz. obremenitvah dežurnega mesta. Do junija 2026 naj bi pripravili tudi predlog modela centralnega upravljanja in financiranja službe nujne medicinske pomoči.

Foto: Andrej Leban Čakalnica zdravnik ambulanta bolnišnica pacienti klinika Na področju učinkovitosti naj bi do 1. januarja 2025 prenovili in uveljavili model financiranja ambulant družinske medicine in otroško-šolskega dispanzerja z novimi glavarinskimi količniki, ki predstavljajo pretežni del financiranja družinskih ambulant.

Cene zdravstvenih storitev v okviru akutne bolnišnične obravnave, ki se plačujejo na podlagi sistema primerljivih primerov, se bodo uskladile glede na zahtevnost obravnav, vključno z izvajanjem nujnega zdravstvenega varstva.

Ena ključnih prioritet pa je tudi skrb za motiviran, zavzet in zadovoljen zdravstveni kader. V ta namen naj bi do 1. junija 2025 preučili možnost vzpostavitve ambulante specializanta družinske medicine z namenom izboljšanja kakovosti specializacije iz družinske medicine in povečanja zanimanja za specializacijo iz družinske medicine.

Ministrstvo napotuje tudi k uvedbi obveznih obnovitvenih tečajev temeljnih in nadaljnjih postopkov oživljanja, ki temeljijo na učenju s simulacijami, za vse zdravstvene delavce.

Platforma za samodiagnosticiranje

Za namen zdravstvene opolnomočenosti prebivalk in prebivalcev pa želijo do konca leta 2025 izdelati platformo za samostojno triažo pacienta. Ta bo pacientom omogočala, da pred stikom z zdravstveno službo preverijo, ali simptomi, ki jih imajo, zahtevajo pregled pri zdravniku ali zadostujejo ukrepi samozdravljenja.

Na ministrstvu so prepričani, da bodo z navedenimi ukrepi v naslednjih dveh letih zagotovili stabilnost zdravstvenega sistema, povečali dostopnost do zdravstvenih storitev, izboljšali izide zdravljenja preko izmenjave dobrih praks med zdravstvenimi izvajalci in zagotavljanja razvoja, optimizacije organizacije dela in procesov ter zmanjševali izkazane neenakosti med prebivalci na ravni države in posameznih regij.

Če ZZZS z izvajalci ne bo uspel uskladiti splošnega dogovora, lahko vlada na koncu izda uredbo, kar se je v zadnjih letih že dogajalo.

dezurni@styria-media.si