"Tega je letos nenormalno dosti, zadnji mesec imamo na mariborskem koncu skoraj vsako noč eno ali dve intervenciji," o odstranjevanju sršenjih gnezd pravi poklicni gasilec Aleksander Ogrizek iz Maribora. "Pridemo s tremi ali štirimi gasilci, ki so opremljeni tako kot čebelarji, z maskami in halijami, obvezno v večernih urah, ko je tema. Omamimo jih s sprejem ali zamrznemo s CO2, nato pospravimo v debelejšo vrečo in na deponiji sežgemo."

PREBERITE ŠE:

• Letos je osje leto

Če ogrožajo življenje, je intervencija zastonj

Če so sršenja gnezda v bližini bivališč ali prostorov, kjer se nahajajo otroci, jih gasilci odstranijo brezplačno, sicer je potrebno njihovo intervencijo plačati med 20 in 45 evri, odvisno od občine. Gnezda so po besedah Ogrizka navadno na visokih in nedostopnih mestih, zato je njihovo odstranjevanje tudi nevarno. "Pogosto so v zapuščenih hišah, grmičevju, vdolbinah dreves ali podstrehah, kjer nihče ne biva," pravi Ogrizek.

Največje ose v Evropi

Medtem ko smo letos zaradi povečanega števila os govorili o osjem letu, to za sršene ne velja. "Mogoče jih je bilo več lokalno, a za celotno Slovenijo tega ne bi mogli trditi," pravi biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki pojasnjuje, da spadajo sršeni pravzaprav med ose in so največje ose v Evropi.

Od preostalih os jih najlažje ločimo po velikosti. "Sršeni živijo zelo podobno kot ostale ose," pojasnjuje Bevk. "Gradijo gnezda, ki nastanejo vsako leto znova, v njih pa je proti koncu poletja lahko preko tisoč osebkov. Jeseni vsa gnezda propadejo, prezimijo le mlade matice, vendar ne v gnezdu."

Piki nevarni le za alergike

Njihov pik za ljudi ni nevaren, z izjemo, če so nanj alegrični. "Čeprav sršeni zaradi velikosti delujejo strašljivi, so v resnici precej miroljubni in pičijo le ob obrambi gnezda ali če jih primemo," pojasnjuje Bevk. "Poleg tega nas nimajo navade obletavati, medtem ko jemo, pikov pa je razmeroma malo."

Azijski sršen že v Italiji

Odstranjevanja gnezda v lastni režiji sicer Bevk ne priporoča. "Mislim, da je bolje, da to opravi nekdo, ki ima s tem izkušnje," poudarja Bevk. "Odstranjevanja gnezd, če za to ne obstajajo res tehtni razlogi, sicer ne priporočam. Sršeni so plenilci žuželk in kot taki pomemben regulator števila žužek v naravi. Nenazadnje pa z uničevanjem gnezd evropskih sršenom, mogoče pripomoremo tudi k lažjemu širjenju azijskega sršena, ki je že v Italiji, česar pa si gotovo ne želimo."

irma.hus@zurnal24.si