“Polnozrnati kruh, polnozrnati žitni izdelki in kaše imajo precej višjo vsebnost vlaknin ter hranljivih snovi, kot jih imajo izdelki iz bele moke kot so na primer beli kruh in pecivo,” pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje.
Kruh iz polnozrnate moke po njihovih podatkih občasno uživa 27 odstokov prebivalcev Slovenije, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. “Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin varovalni dejavnik pred kroničnimi boleznimi, še posebej pred rakom debelega črevesa,” opozarjajo. Dodajajo, da bi morala odrasla oseba na dan pojesti najmanj 30 gramov vlaknin.
Nepogrešljive vlaknine
“Čeprav so neprebavljiv del našega obroka, imajo mnogo koristnih učinkov na telo, zato so del zdrave in varovalne prehrane. Za primeren vnos zlahka poskrbimo z uživanjem sadja, zelenjave in polnozrnatih žit,” pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko – Nutrisu.
Vlaknine, oziroma balastne snovi so po njihovem opisu deli rastlinskih živil, ki jih naše telo ne more prebaviti, zato tudi nimajo kalorične vrednosti: “Nekatere topne vlaknine so v debelem črevesu lahko hrana različnim bakterijam, tudi koristnim.”
Pojasnjujejo, da lahko vlaknine zaužijemo izključno z rastlinskimi živili, saj jih živalska ne vsebujejo. Delimo jih na topne in netopne: “Topne vlaknine so topne v vodi, tvorijo neke vrste gel in delajo črevesno vsebino bolj viskozno, netopne vlaknine so bolj grobe.”
Strokovnjaki z Nutrisa poudarjajo, da imajo vlaknine številne ugodne učinke na prebavo. “Čas prehoda hrane skozi prebavni trakt pri prehrani z malo vlakninami znaša približno od 60 do 90 ur, pri prehrani, bogati z vlakninami pa se ta čas skrajša na 30 ur ali manj. Več vlaknin ko zaužijemo, hitrejši je torej čas prehoda skozi prebavila, kar varuje črevesje,” pravijo.
Vlaknine po njihovih besedah ugodno vplivajo tudi na obnavljanje in delovanje črevesne sluznice, saj spodbujajo izločanje sluzi in hormonov, ki vplivajo na funkcije prebavnega trakta.
“Uživanje hrane z več vlakninami nam da daljši občutek sitosti in zato zmanjša energijski vnos hrane ter po obroku povzroči manjši dvig krvnega sladkorja. Volumen hrane se z vlakninami tekom prebave nekoliko poveča, želodec pa se počasneje sprazni, zato smo po obroku tudi kasneje lačni,” dodajajo.
Poleg tega vplivajo na zniževanje slabega holesterola, varujejo pa nas tudi pred nastankom žolčnih kamnov, sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi in povišanjem krvnega tlaka.