Možganska kap je zelo težko stanje, saj v prvem mesecu po njej umre petina bolnikov, v letu dni še dodatna petina, visok odstotek pa jih trpi zaradi velike in trajne oviranosti. 

Zdravje Zato lahko možganska kap doleti tudi mlajše

Franca iz Dovij pri Mojstrani je možganska kap, ki jo je doživel pred letom dni, priklenila na voziček. "Center za hojo je bil zalit s krvjo in v možganih ni več prave komande," nam je pojasnil na rehabilitaciji, ob "ponovnem učenju hoje". "Nočem obstati na vozičku ali obležati v postelji. To ni življenje, še posebej zame ne, ki sem že vse življenje v športu," nam je zaupal ta, pred boleznijo zelo aktivni gospod; smučar, odbojkar, hribolazec. "K sreči sem bil v dobri kondiciji, sicer bi vse šlo k vragu. Teden prej sem smučal s skupino pod Mont Blancom, pred tem še v Italiji. Med tem sem šel v Ljubljano, kjer s kolegi že več kot 30 let igramo odbojko. Seveda sem zdravnike spraševal, ali sem bil mogoče preveč aktiven. Povedali so mi, da ni povezave. Pač, na vrsti sem bil," je še dodal.

Foto: Anže Petkovšek Itero Možganska kap je še vedno v porastu. Stroka ugotavlja, da na udaru niso samo starejši, kar ugotavlja tudi globalna študija iz leta 2013, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji Lancet

Ob svetovnem dnevu možganske kapi v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije opozarjajo, da bo v svojem življenju možgansko kap doživel vsak četrti Zemljan, zato je današnji svetovni dan možganske kapi letos potekal pod geslom "Naj se možganska kap ne zgodi tebi".

Možganska kap pri nas letno prizadene več kot 4000 ljudi oziroma več kot deset vsak dan. Okoli 30 odstotkov ljudi jo utrpi v aktivnem delovnem obdobju. 

Dejavniki tveganja so podobni kot pri drugih srčno-žilnih boleznih, zato svetujejo zdravo prehrano in telesno aktivnost, je na novinarski konferenci prejšnji teden povedala podpredsednica združenja in zdravnica na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča Tatjana Erjavec.

Najpomembnejši dejavnik tveganja je povišan krvni tlak, drugi zelo močan dejavnik tveganja je atrijska fibrilacija oziroma trepetanje srca. "Pri teh bolnikih je kap pet- do šestkrat pogostejša kot pri ljudeh, ki te motnje ritma nimajo, za laike pa je koristna promocija prepoznave znakov možganske kapi, t. i. GROM," je še dodala.

Najpomembnejša preventiva je torej zdrav način življenja, kar pomeni, da se moramo gibati in to vsaj pol ure na dan. Še kako pomembna je tudi prehrana, ki naj vsebuje več sadja in zelenjave. Poleg tega vzdržujmo telesno težo, omejujmo vnos soli ter seveda maščob in sladkorja. Slabim navadam, kot je kajenje, se odpovejmo kar takoj, priporočajo strokovnjaki.

GROM je beseda, ki si jo zapomnimo vsi  

Gre za besedo, s pomočjo katere preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi, G – govor (prizadet govor), R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke), O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza), M – minuta (takoj pokliči 112).

V Evropi do leta 2035 pričakujejo porast možganske kapi za tretjino, število preživelih s trajnimi posledicami pa naj bi naraslo na več kot 4,5 milijona, je dejal Matija Zupan z nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

vanda.levstik@zurnal24.si