Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot štiri tisoč ljudi. Smrtnost je visoka, delež možganske kapi namreč zajema deset odstotkov vseh smrti, v Sloveniji pa je možganska kap na tretjem mestu glede na vzrok smrti.

Največkrat se zgodi doma

Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Ker se veliko kapi dogodi doma, je veliko možnosti, da se bomo prav mi znašli v bližini obolelega, opozarjajo na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije: "Več kot bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč rabili tudi mi sami," pravi Matija Cevc, dr. med in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:

Strokovnjaki pravijo, da si velja za prepoznavanje znakov kapi zapomniti besedo GROM:

• G pomeni, da je prizadet govor ali razumevanje govora.
• R pomeni, da ohromi roka ali noga na eni strani telesa.
• O pomeni, da potegne eno stran obraza.
• M pomeni, da se mudi in da je pomembna vsaka minuta. Ko ugotovimo te znake, je treba takoj poklicati številko 112 in povedati, da gre za možgansko kap.

Preventiva še kako pomembna

Preventiva, prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, so ukrepi, s katerimi  zmanjšamo invalidnost in umrljivost:

"Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja - ne kaditi, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, vzdrževati telesno težo, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja, odpovedati se razvadam, redno kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja," opozarja primarij Cevc. 

Znaki in posledice

Bolezen se pokaže s komaj opaznimi ali pa z zelo izraženimi nevrološkimi motnjami, kot je ohromitev. Bolniku lahko ohromi polovica obraza ali cela polovica telesa, lahko nenadoma ne more več govoriti ali pa govori težko ali zmedeno. Možganska kap se lahko kaže tudi s hudo vrtoglavico, bolnik ne more samostojno stati in pada. Spremlja jo močan glavobol, bruhanje in motnje vida. Lahko se pojavijo tudi motnje zavesti od zmedenosti, zaspanosti, pa vse do globoke nezavesti.

Posledice so lahko hude, trpijo pa tudi svojci, opozarjajo strokovnjaki: "Možganska kap, ki je posledica zapore možganske arterije ali znotraj možganske krvavitve lahko povzroči vsakomur vidne posledice; nezmožnost hoje, nesposobnost uporabe rok. Vsi vemo, da takšni bolniki potrebujejo dolgotrajno fizioterapijo oziroma. rehabilitacijo. Manj pa vemo, da nas možganska kap lahko oropa sposobnosti osnovne komunikacije ali razumevanje govora," dodaja nevrolog Anton Grad. 

dezurni@zurnal24.si