Začenja se evropski in svetovni teden cepljenja, ki letos poteka pod geslom Cepljenje deluje - za zaščito zdravje v vseh starostnih obdobjih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so ob letošnji obeležitvi pripravili več različnih gradiv, v katerih so tudi odgovori na mite o cepljenju: Izpostavljamo dva:
MIT: Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, je bila v resnici cepljena.
DEJSTVO: "Večina ljudi, ki dobijo bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, ni bila cepljena. Zaradi kompleksnosti človekovega imunskega sistema sicer nobeno cepivo ne zagotavlja 100-odstotne zaščite. Vendar več kot 90 odstotkov ljudi po vsem svetu, ki so v letu 2010 zboleli za ošpicami, ni bilo cepljenih ali pa so prejeli manj kot priporočena dva odmerka cepiva proti ošpicam," se glasi odgovor strokovnjakov.
MIT: Cepiva imajo celo vrsto škodljivih in dolgoročnih neželenih učinkov, ki jih še ne poznamo. Zaradi njih lahko celo umremo.
DEJSTVO: "Cepiva kot vsa zdravila lahko povzročijo tudi neželene učinke, vendar noben od njih praviloma ni tako resen kakor bolezen, ki jo preprečujejo. Večinoma gre za rdečino in bolečino na mestu vboda, glavobol ipd. Pogosto so bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, veliko bolj nevarne. Posledica otroške paralize je lahko ohromelost, posledica ošpic pa vnetje možganov. V nekaterih primerih se te bolezni lahko končajo tudi s smrtjo," na strahove o škodljivih učinkih odgovarjajo pri NIJZ.
Tudi pri nas lahko pride do epidemije ošpic
V zadnjih letih se precepljenost z obveznimi cepivi v Sloveniji znižuje, približno za odstotek na leto, tako da se je delež precepljenih za nekaterimi boleznimi že spustilo pod raven, ki zagotavlja t. i. čredno imunost.
Tako je realna možnost, da bi tudi pri nas, tako kot denimo v sosednji Italiji, prišlo do epidemije ošpic, so opozorili na petkovi okrogli mizi, ki jo je pripravila slovenska tiskovna agencija STA.
Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer več ni zagotovljena kolektivna imunost. Tako lahko tudi pri nas pride do izbruha epidemije ošpic, s kakršno se trenutno soočajo v Italiji.
Preberite: Epidemija ošpic, preverite svoj cepilni status
Ministrstvo umaknilo odločbo
Ministrstvo za zdravje bo iz predloga zakona o zdravstvenem varstvu umaknilo določbo, da bi bilo zdravljenje zapletov za bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z obveznim cepljenjem, na plečih posameznika, je povedala Mojca Gobec z ministrstva. Namesto tega bodo pripravili mehkejše ukrepe, s katerimi bodo nagovarjali starše, naj cepijo otroke.
Preberite še:
Namesto kazni raje spodbude
Na mizi imajo tako več ukrepov za povečanje precepljenosti, ki jih poznajo po drugih državah, denimo vpliv cepljenja na višino otroškega dodatka, omejitev za vstop v vrtec oziroma izobraževalni sistem. Katere ukrepe bodo izbrali, še ni znano, bo pa treba izbrati pravo kombinacijo ukrepov, ki bodo učinkovali tudi v Sloveniji.
Starši pogrešajo boljšo informiranost
Med starši, ki niso cepili svojih otrok z obveznimi cepivi, je tudi znan tekaški trener Urban Praprotnik. Kot je pojasnil, sta s soprogo oklevala glede cepljenja, ker sta imela zdrave otroke, srečevala sta se z zelo nasprotujočimi informacijami o cepljenju, na primer tudi, da je cepljenje škodljivo, sama pa o cepljenju nista dovolj vedela: "Težko se človek znajde med temi mnenji, zato si hitro lahko plen," je dejal in dodal, da bi v tistem trenutku potreboval predvsem to, da bi mu strokovnjaki dobro in preprosto predstavili dejstva o cepljenju. Njuna otroka sta zbolela za oslovskim kašljem in po tej izkušnji sta s soprogo otroka dala cepiti.
Žal pomaga le izkušnja z boleznijo
Infektolog ter pediater z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Pokorn meni, da strašenje staršev pred tem, kaj se otroku lahko zgodi, če ga ne bodo cepili, ne pomaga, pač pa najpogosteje žal pomaga le izkušnja z boleznijo. Opozoril je, da je oslovski kašelj lahko zelo težka bolezen, nevarna je zlasti za majhne otroke, ki lahko nehajo dihati. Pri nas je zaradi oslovskega kašlja nazadnje umrl otrok leta 2005.
Zdravstveni delavci naj bodo zgled
Pediatrinja Helena Mole pa je ob izkušnjah s starši, ki imajo pomisleke glede cepljenja, dejala, da velikokrat prepriča že zgled zdravstvenih delavcev. Tako ko se nanjo obračajo starši z dvomom, ali svoje hčere cepiti proti okužbam s HPV, odgovori, da je tudi sama dala cepiti svoji hčeri, pa še svojega sina bo, ko bo dovolj star.
dezurni@zurnal24.si