Ministrstvo za zdravje bo aktivno poseglo v nadzor zdravnikov, ki paciente napotujejo na specialistične preglede. V zadnjih desetih letih se je število napotitev k specialistom povečalo za skoraj 30 odstotkov, kar je po oceni ministrstva eden glavnih razlogov za dolge čakalne dobe. 

"Ob povečanem napotovanju na sekundarno in terciarno raven želimo zmanjšati delež neupravičenih napotitev. Izvajalci pa tudi drugi deležniki (npr. ZZZS) so nas pogosto opozarjali na visok delež neupravičenih napotitev oziroma neustrezno določenih stopenj nujnosti na napotnicah," pravijo na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc. 

Od danes Spremembe za paciente pri naročanju

Rekorder napisal 730 napotnic

Zdravnik specialist bo tako moral na elektronski napotnici označiti, ali je bila napotitev ustrezna ali ne. Povratno informacijo bodo na ministrstvu zahtevali tako glede utemeljenosti napotitve kot ustrezne določitve stopnje nujnosti (nujno, zelo hitro, hitro in redno).

Čeprav nekateri zdravniki in zobozdravniki izdajo bistveno več napotnic kot drugi, nadzora, ali so napotitve potrebne ali ne, doslej ni bilo. V povprečju osebni zdravniki izdajo 110 napotnic mesečno, oktobra pa jih je rekorder napisal skoraj sedemkrat več, kar 730. Zobozdravniki povprečno napišejo osem napotnic na mesec, oktobrski rekorder jih je 96, kažejo podatki NIJZ.

Slovenija Za navadno ruvanje zob paciente množično pošiljajo v klinični center

Sankcije niso predvidene

"Sankcij zakon ne predvideva, namen zbiranja tega podatka je pridobiti povratne informacije tistih, ki izdajajo napotnice," pojasnjujejo avtorji zakona, ki bodo, kot pravijo, s tem ukrepom skušali pridobiti realne podatke in pregled nad deležem neustreznih napotitev.

"Analize za vse dejavnosti nimamo, nas so pa pred kratkim obvestili o visokem deležu neustreznih napotitev na urgentno revmatološko ambulanto," so sporočili. Revmatologija je v Sloveniji ena od dejavnosti, kjer so čakalne dobe najdaljše, v urgentni ambulanti pa morajo biti bolniki obravnavani v 24-ih urah.

Nekateri zdravniki družinske medicine ocenjujejo, da bi lahko bilo manj napotitev (slikovna diagnostika, ortoped) pri boleznih mišično skeletnega sistema (npr. bolečina v križu), ki so zelo pogosta težava, povezana z nezmožnostjo za delo, bolniškim staležem, invalidnostjo in predvsem psihosocialnimi dejavniki tveganja (nezadovoljstvo pri delu, občutek preobremenjenosti, občutek izkoriščanja, krivice …). Druga skupina po pogostosti napotitev, ki bi jih lahko bilo manj, so starostniki.

"Nekateri pacienti menijo, da jim določena preiskava pripada"

Zdravniki v osnovnem zdravstvu se srečujejo z dvema velikima težavama, ki vplivata na napotovanje, pravijo na zdravniški zbornici. "Eno je pomanjkanje časa, torej je čas, ki ga lahko namenijo pregledu enega bolnika odločno prekratek, druga težava pa so zahteve s strani pacientov, ki so prepričani, da jim določena preiskava "pripada", zdravnik pa nima časa, da bi podrobno pojasnjeval, zakaj meni, da je takšna preiskava nepotrebna," razlagajo na ZZS.
 

"Nezadovoljni pacienti se obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic, kar pomeni za zdravnike in zobozdravnike dodatno delo (pisne pojasnitve, obravnave, …), zato večkrat raje »ugodijo« željam pacientov, kot da bi tvegali konflikt z njimi. Te razloge smo razbrali iz številnih stikov z zdravniki in zobozdravniki, nimamo pa nobene raziskave, ki bi to lahko potrdila."

ZZS: Katera stanja štejejo za nepotrebne napotitve?

Čeprav sankcije niso predvidene, pa nas je zanimalo, ali zdravniki tovrsten način nadzora nad predpisovanjem napotnic, razumejo kot pritisk. "Odvisno od tega, s kakšnim namenom se ti podatki zbirajo. Dokler ni jasnih navodil glede tega, katera stanja štejejo za "nepotrebne" napotitve, pa je vsako razpravljanje na to temo preuranjeno in ga lahko razumemo kot pritisk na zdravnike – tako na tiste, ki napotujejo, kot na tiste, ki "morajo" ocenjevati kolege iz primarnega zdravstva. Nenazadnje se ta trend lahko obrne in bodo specialisti "prosili", da k njim usmerjajo več pacientov. Pojav, ki ga v tujini že poznajo …," so sporočili z Zdravniške zbornici Slovenije (ZZS), kjer pravijo tudi, da je ministrstvo ukrep sprejelo, ne da bi se posvetovalo z zbornico.

Zdravniki: Kaj je nepotrebna napotitev?

"Ukrep bi se mi zdel smiseln, če bi specialist o ustreznosti napotitve odločal preden opravi pregled in vse dodatne preiskave, torej na podlagi podatkov, kot jih ima zdravnik, ki je pacienta napotil na preiskavo. Če bi torej pred ugotovil, da napotitev ni ustrezna, bi lahko tudi zavrnil pregled in nadaljnjo obravnavo pacienta. Po tem, ko opravi vse preiskave in analize pa to nima smisla," pravi Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik. um. Ministrstvo je predvidelo ravno nasprotno: zdravnik specialist na elektronski napotnici označi, ali je bila napotitev ustrezna ali ne po končani obravnavi, je nedavno razložila državna sekretarka Ana Medved.

"Dejstvo je, da se o "potrebnosti" pregleda izreka specialist po tem, ko je pregled že opravil in to ocenjuje z znanjem specialista (npr. ortopeda) – ne pa z znanjem napotnega zdravnika (npr. družinske medicine)," opozarjajo tudi pri zdravniški zbornici, kjer dodajajo, da izraz "nepotrebne napotitve" ni jasno opredeljen oziroma določen s strani zakonodajalca, prav tako ne v strokovnih krogih.

"Ne želimo, da se napotitve nekritično zmanjšujejo, ampak da se se zmanjšuje delež neustreznih napotitev. Možnost bomo implementirali v splošni dogovor. Trenutno se dogovarjamo samo za eno dejavnost v kateri so specialisti dejansko pripravljeni označiti, ali je bila glede na kriterije, napotitev ustrezna ali ne," je še povedala Medvedova. Katera je ta storitev, nam na ministrstvu niso znali pojasniti.