"Zaprli ne bomo nobene urgentne ambulante!" je danes zagotovil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Na nogah zaradi napovedi reorganizacije NMP

Javnost in stroko razburja predlog, ki ga je pripravila delovna skupina na vabilo ministra. Predlog predvideva, da bi na terenske intervencije zdravniki prihajali iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov v mreži nujne medicinske pomoči. V vseh zdravstvenih domovih bi bile od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči in čez vikende torej ukinjene.

Po predvidenem načrtu reorganizacije bi se tako ukinilo kar 28 dežurnih ambulant, in sicer v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lenartu, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Črni na Koroškem, Dravogradu, Šentjurju, Žalcu, Laškem, Nazarjah, Rogaški Slatini, Kozjem, Hrastniku, Zagorju, Krškem, Radečah, Metliki, Radovljici, Bledu, Bohinju, Kranjski Gori, Tržiču, Kamniku, Trebnjem, Ribnici, Logatcu in Cerknici.

Predlog je v minulih dneh naletel na številne kritike, predvsem v nekaterih občinah in zdravstvenih domovih. V Skupnosti občin Slovenije navajajo, da bi po predlogu urgentne ambulante izgubili v skoraj 30 občinah.

Kako je dokument prišel v javnost?

"Gre za delovni dokument," pravi Bešič Loredan, o katerem bo stroka razpravljala januarja. "Razpravljamo o dokumentu, ki ni dokončen, ki ne obstaja in ni bil nikoli posredovan in ni bil mišljen za širšo javnost." 
Po njegovih besedah je dokument v roke dobila direktorica enega od zdravstvenih domov, ki je blizu opozicijski SDS in ga je nato posredovala vsem ostalim direktorjem in županom. Na ministrstvu bodo, če bodo dobili objektivno sled, to tudi prijavili ustreznim organom, "saj da gre za posredovanje nečesa, kar ni bilo nikoli uradno".

Reorganizacijo nujne zdravstvene pomoči v državi je nujna, pravi minister, saj med drugim nekateri zdravstveni domovi ne zmorejo več zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva. "S tem se moramo hitro soočiti, preden se nam celotna zadeva v letu 2023 do jeseni sesuje," je opozoril.

Nihče ne bo izpadel

"Ministrstvo ne bo nobenega prebivalca Slovenije izpustilo, na koncu januarja bomo dali jasno sliko, vsakega prebivalca Slovenije bomo postavili v središče in bo imel enak dostop do NMP in obravnave v dežurnih službah v mreži," tako, da ne bo nihče izpadel, zagotravlja Loredan in napoveduje, da bodo s stroko, in sicer družinskimi in urgentnimi zdravniki ter primarno in sekundarno ravnjo, uskladili predlog reorganizacije mreže. 

Priliv na centre naj bi bil manjši

Minister je še spomnil, da so bili urgentni centri ob projektiranju oblikovani za občutno manjše število obravnav, kot jih morajo opraviti danes. Vse službe nujne medicinske pomoči bolnika sicer oskrbijo, a ga nato na nadaljnjo obravnavno odpeljejo v urgentni center. To bi na ministrstvu reševali s satelitskimi urgentnimi centri z zdravniki in ustrezno opremo, ki bi poskrbeli za bolnike. Zaradi tega ocenjujejo, da bo priliv na urgentne centre manjši, da bodo lahko res zadolženi za nujna stanja in reševanje življenj. Večina, 65 odstotkov obravnav v urgentnih centrih, danes namreč ni nujnih."Urgentni centri niso poliklinike in niso ambulante za akutno zbolele," opozarja Loredan. 

"Ocene so preuranjene"

Predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči je ob današnjem ogledu prostorov diagnostično-terapevtskega servisa komentiral tudi v. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug. Meni, da bi bila ocena, kaj bi zapiranje pomenilo, preuranjena. "Urgenca ne more biti kraj, kjer se rešuje zdravstveni sistem," je prepričan. Zato pričakuje druge rešitve. "Urgenca bo vedno sprejela vsakega bolnika, zagotovo pa ne more sprejeti vseh bolnikov iz Slovenije," je opozoril Jug.