Eden od glavnih ciljev tako imenovanega  izhodnega covidnega zakona je normalno delovanje zdravstvenega sistema, kjer bodo vsi pacienti obravnavani enakovredno, je pred poslanci DZ ob predstavitvi novega zakona poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

V Sloveniji primanjkuje 300 osebnih zdravnikov

Eden od ukrepov, ki je po ministrovih besedah "direktno usmerjen v pacienta", je uvedba ambulant za prebivalce brez osebnega zdravnika. "Poskušali bomo uveljaviti ambulante za neopredeljene bolnike, da bodo tisti, ki zaradi pomanjkanja zdravnikov - 300 je takšnih - prišli do zdravnika," je pojasnil minister.

Iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije izhaja, da število ljudi brez izbranega zdravnika skokovito narašča. Število vseh oseb, starejših od 18 let, brez izbranega osebnega zdravnika splošne medicine (specialista družinske medicine) je na dan 31. 7. 2022 znašalo 75.033, kar je šest odstotkov oziroma pet tisoč ljudi več kot v juniju 2022. Od 31. 12. 2021 se je delež oseb, starejših od 18 let, brez izbranega osebnega zdravnika, povišal kar za 34 odstotkov.

Zdravniki upravičeni do dodatkov

Na ministrstvu za zdravje predvidevajo, da bo sedem ambulant za neopredeljene organiziranih za poln ordinacijski čas, preostale pa za krajšega. V ambulantah za neopredeljene pacienti dobijo oskrbo, kot bi jo sicer, vendar jih lahko vsakič obravnava drugi zdravnik.  Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci za čas opravljanja dela v teh ambulantah za neopredeljene upravičeni do dodatka v višini od 50 do 65 eurov bruto za uro dela. 

1000 evrov za specializanta družinske medicine

S prvim januarjem stopi v veljavo zakon, ki je po mnenju Zdravniške zbirnice Slovenije ( ZZS) "dobra ideja," za katero pa upajo, da bo zaživela tudi v praksi. Po besedah predsednika Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZS Roka Ravnikarja, takšne ambulante "zagotavljajo dodaten ordinacijski čas za paciente in zmanjšujejo pritiske na urgentne centre in redne ambulante. "Prepričani smo, da se bo dalo s stimulativnim nagrajevanjem zagotoviti tudi dovolj zdravstvenih delavcev za njihovo organizacijo," je dodal družinski zdravnik iz Kamnika. Višji bodo namreč tudi dohodki zdravnikov, za katere bodo prihodnje leto odobrene specializacije iz družinske medicine. Dodatek bo v tem primeru znašal 1000 evrov bruto na mesec. 

V ZD Ljubljana" kronične ambulante"

V nekaterih zdravstvenih domovih takšne ambulante že delujejo. V največjem, Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana), so v zadnjem letu vpeljali "kronične ambulante" kot vstopno točko do storitev primarnega zdravstva za paciente, ki so ostali brez osebnega zdravnika. "Kronična ambulanta je namenjena pacientom s kroničnimi obolenji, ki so zaradi prenehanja zaposlitve zdravnika v nekaterih enotah ostali brez osebnega zdravnika in si še niso uspeli najti novega osebnega zdravnika, deluje vsak dan. Informacije so objavljene na naši spletni strani, pacienti nas lahko pokličejo ali nam pošljejo elektronsko sporočilo. Izkušnje pacientov so zelo dobre. Prav tako imamo ob kratkotrajnejših odsotnostih organizirano nadomeščanje kolegov. Je pa treba povedati, da je število ljudi, ki jih zdravnik lahko obravnava na dan omejeno in morajo včasih pacienti za obisk v ambulanti počakati, ob triažiranju, ki je osnova zdravstvene obravnave," nam je pojasnila Rajka Vignjević Pupovac iz Službe za promocijo in odnose z javnostmi v ZD Ljubljana. 

V ZD Maribor si na predstavljajo, kako bodo to izvedli

Foto: Facebook ZD Maribor Osebe, ki ostanejo brez izbranega zdravnika so mlajše in starejše. Po besedah Maje Arzenšek, predstojnice organizacijske enote Splošno zdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ( ZD Maribor) v njihovem zavodu tovrstne ambulante za neopredeljene bolnike nimajo, saj neopredeljenje bolnike obravnavajo razpršeno, v vseh njihovih ambulantah, glede na bližino kraja bivanja osebe. "Vsekakor razumemo, da je problem neopredeljenih bolnikov potrebno rešiti, vendar z že tako obremenjenimi kadri si ne znam čisto predstavljati, kako bo to izvedljivo."

z

V ambulanto za neopredeljene se izven rednega delovnega po novem zakonu vključujejo:

• zdravniki, ki imajo dosežen glavarinski količnik 1895 ali več
• drugi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki so zaposleni v ambulantah splošne oziroma družinske medicine,
• zdravniki koncesionarji z območja javnega zdravstvenega zavod ( glavarinski količnik 1895 ali več). 

Nasploh so načrti zdravstvenega ministrstva naleteli pomisleke. "Bojim se, da tudi za takšno ambulanto zdravnika ne bom omogli zagotoviti, saj komaj pokrivamo obstoječe izpade, bolniške, porodniške, dopuste, ipd.," pravi Maja Arzenšek iz ZD Maribor.

Tudi novi ukrep s tisoč evri dodatka ne bo prinesel bistvene in potrebne spremembe trenda, dodajajo nekateri. Ukrep prejšnje vlade, ki je predvidel 20-odstotni dodatek za nove specializante, ni deloval. 

Družinskih zdravnikov nikoli dovolj

Foto: Saša Despot zdravstveni dom Ljubljana Še ta podatek: V prvem krogu prijav na nacionalni razpis specializacij, ki ga je aprila objavila Zdravniška zbornica Slovenije, se je za specializacijo družinske medicine prijavilo zaskrbljujoče malo število kandidatov. Na 70 razpisanih mest se je za poklic družinskega zdravnika prijavilo le 15 posameznikov. 

V zdravstvenih domovih opozarjajo, da zdravnikov "nikoli več ne bo zadosti," saj trend novo prijavljenih specializantov iz leta v leto upada in ne bo mogoče nadomestiti upokojevanja. V ZD Ljubljana so za Žurnal24 pojasnili, da ves čas iščejo specialiste družinske medicine in druge zdravnike. "Manko zdravnikov nadomeščamo tako, da zaposlimo vse, ki imajo pogoje, da lahko sodelujejo pri nudenju zdravstvenih storitev in so na trgu dela (upokojene zdravnike, specializante, sobne zdravnike, zdravnike od drugod po pogodbah, zdravnike iz tujine, pomagajo tudi študenti zadnjega letnika MF v Ljubljani," so zapisali. 

vanda.levstik@styria-media.si