"Najprej srečam notranjega otroka, ki mi pokaže, da sem pozabila igrati in sem čisto preresna. Potem srečam krta, ki samo rije, rije, rije - utrujen in siten je zaradi tega. Ko vidim, da preveč analiziram in obremenjujem, se spremenim v kravo, ki samo prežvekuje. Pridem do točke, da hočem poleteti čez prepad, želim biti ptica - lepa, elegantna, a žal ne morem biti. Lahko sem samo muha. Vseeno rečem: 'Hočem leteti.' In se spremenim v muho. Ta muha živi žal samo en dan. Konča na postaji. Postaja je polna množice, a je osamljena, kljub temu da jo dnevno obišče na tisoče ljudi." Tako preobrazbe v knjigi Odklopi srečo, vklopi življenje, ki opisuje iskanje sebe v svetu instant odnosov in družbenih omrežij, opiše avtorica Polona Kisovec.

Osamljeni v svetu navideznih odnosov

O knjigi, ki je namenjena vsem, ki zaradi večnega iskanja „popolnosti sreče“ zaradi družbenih omrežij, nenehnega hitenja in elektronskih medijev postajamo odtujeni drug od drugega ter osamljeni v množici navideznih prijateljev, je tekla beseda na četrtkovi okrogli mizi, ki so se je udeležili radijska voditeljica Anja Ramšak, raper Rok Terkaj, psihoterapevt Zoran Milivojević, pevka Alya in avtorica knjige.

"Neverjetno, kako velika razdalja lahko nastane med ljudmi na manj kot štirih kvadratnih metrih, ko opazujem, kako vsi po vrsti vklapljamo telefone in izklapljamo drug drugega. Vsi stremimo k popolnosti, idealnim fotografijam na družbenih omrežjih in javnim pogovorom z znanimi osebami. Bistvo pa je, da si zvečer, ko se vse umiri, srečen sam s sabo."

Polona Kisovec, avtorica knjige

Foto: Borut Cvetko Predstavitev knjige Odklopi srečo

„Jaz sem kar žalostna, da je zunanja lepota tista, ki med mladimi šteje, notranja pa je manj pomembna,“ je povedala pevka Alya. „V bistvu bi moral vsak izhajati iz sebe, nahraniti otroka v sebi, da je radoživ, zvedav, vesel in zdrav. Šele potem pride iz tega sreča. Verjamem, da lahko človek potem žari in izkazuje srečo. Šele če jo imaš sam, jo lahko daješ drugim.“

„Biti rad sam s sabo ne pomeni osamljenosti. Vsak je zagotovo v življenju doživel občutek samote in nezadovoljstva s svojo podobo, pomembno pa je, da se sprejmemo, vzljubimo in to energijo predamo tudi naprej.“

pevka Alya

Terkaj je povedal, da socialnim omrežjem ne posveča velike pozornosti. „Čeprav to ni najbolj profesionalno, jaz objavim neko stvar, ko tako začutim,“ je povedal Trkaj. „Zdi se mi, da je v življenju veliko bolj pomembnih stvari kot to, koliko imaš všečkov. Je pa svet socialnih omrežij tudi pomemben, na njem se lahko rodijo socialna gibanja. Imel sem izkušnjo, ko me je zadelo, ker je enemu kužku v ustih počila petarda. Zadevo sem objavil in vprašal, kako lahko pomagam. Iz tega se je rodil Zavod Naš kuža.“

Poudaril je, da imajo socialna omrežja pluse in minuse. „Definitivno so zlorabljena, če jih uporabimo samo za promocijo samih sebe in navidezne popolnosti,“ je povedal Terkaj. „Tako lažemo najprej sami sebi in potem še vsem ostalim. Drugi mislijo, da je tako v resnici in so zaradi tega zamorjeni – eden drugega morimo z umetnimi nasmeški.“

Ko je slabe volje, Terkaj piše pesmi

Na vprašanje voditeljice, kako se vede, ko ni dobre volje, ali takrat na socialnih omrežjih tudi objavlja, ali se distancira od njih, je povedal: „Takrat pišem pesmi. Skozi svojo pot sem to že osmislil, poznam svojo bolečino, jo sprejemam, ker je tista, ki me spodbudi k temu, da začnem ustvarjati."

„Ko me 'pipne' ena stvar, takrat začnem ustvarjati. Pesniki se ne rodijo s prekladanjem jajc, ampak takrat, ko jih boli – takrat ustvarjajo. Z bolečino pride neka pristnost, ki se je drugače ne da doseči. Ko pride bolečina, jaz rečem: 'Ok, je hudo. Čas je, da pišem pesmi'.“

Rok Terkaj, raper

Foto: Žurnal24 Predstavitev knjige Odklopi srečo

Psihoterapevt Milivojević je izpostavil imperativ „biti lep“, ki vlada v današnji družbi. „Ker niso vsi 100 odstotno lepi, je treba iz sebe narediti največ in priti do 90, 95 odstotkov ideala, če ne drugače z lepotno operacijo,“ je povedal Milivojević. Občutenje lepega je po njegovih besedah povezano s privlačnostjo, kar vidimo pri otrocih, ki so, ko zaznajo nekaj lepega, prevzeti. Poleg lepote nas prevzame bogastvo – mediji po besedah psihoterapevta širijo mit o princesi in princu, ki bosta živela na dvoru, ker ima nekdo od njiju bogate starše, s čimer so prevzeti današnji mladi.

"Mladi ne želijo biti podobni mami"

Pred množičnimi mediji so ljudje imeli mamo, očeta, sorodnike in sosede, med katerimi so izbrali nekoga, ki so mu želeli biti popolni. „Danes želijo biti mladi podobni npr. Alji, ki se pojavlja v medijih, ne pa svoji mami, ki jo vidijo kot žrtev, ker veliko dela,“ razlaga Milivojević. Še posebej ženske mislijo, da morajo, da bi se lahko cenile, biti podobne nekemu popolnemu liku. Ker niso, pride do anoreksije, depresije, anksioznosti, zavračanja samega sebe in sramu.

„Kultura pomeni nošenje maske. Maska je kot izložba, na kateri pokažemo, kaj je v trgovini. Nekateri ljudje imajo v izložbi zelo lepo predstavitev, realnost pa je nekaj čisto drugega.

Zoran Milivojević, psihoterapevt

Terkaj je poudaril, da lahko mladim pomagamo predvsem z znanjem. „Ko nekomu razložiš, da za FB in instagramom stojijo ekipe psihologov, psihiatrov in drugih strokovnjakov, ki točno razumejo vedenje ljudi in skrbijo za to, da čim več časa preživimo na njihovem omrežju, ker se tako veča njihova finančna moč, jim lahko pomagamo,“ je razložil raper. „Ko nekaj objaviš in čakaš na všečke, se ti sproži dopamin v možganih. Vsak je že imel srž, da je objavil dober status in je gledal, koliko je všečkov in delitev ter je hotel ta 'filing' še enkrat doživeti. Če to ozavestiš, kaj se ti dogaja, zadevo razumeš – to je edini ključ rešitve, ki ga lahko damo mladim. Potrebujejo znanje in možnost kritične presoje.“

Dekleta naredjo po dvesto selfijev naenkrat

Pri svojem delu z mladimi je opazil, kako gredo mlada dekleta po šoli ven in naredijo po sto ali dvesto selfijev ter iščejo tistega, na katerem bodo najbolje izpadle. Naročijo se na Lepo Afno in se mažejo. „S tem ni nič narobe, a sreča se skriva v pomoči, ki jo jaz dajem tebi in ti meni, v dajanju in povezovanju, ne pa izpostavljanju samega sebe,“ je poudaril Terkaj. "Če to razumeš, je v redu, če pa uporabljaš socialna omrežja zgolj za to, da boš lutka v izložbi, boš lutka v izložbi tudi postal.“

Foto: Žurnal24 Predstavitev knjige Odklopi srečo Milivojevič je opozoril na trende, ki k nam z zamikom prihajajo iz ZDA. „Imeli smo generacijo Y, permisivno vzgojene otroke, z velikim egom, a brez delovnih navad, zaradi česar so relativno neuspešni v življenju,“ je opisal psihoterapevt. „Nato se je je nekaj spremenilo – prišli so mobilni telefoni in z njo generacija Z ali internetna generacija. Mobilni telefoni so spremenili svet, saj mobilni telefon ni le telefon, ampak je mali računalnik s 150 funkcijami. Mladi, ki so to ugotovili, so ga preprosto ugrabili za svoj ego in postali nezainteresirani za resnični svet. Sedijo v svoji sobi, nimajo socialne sredine, so pasivni, zaskrbljeni za svoje zdravje, za to, kaj jedo in pijejo, za G5 in podobne zgodbe, veliko vedo, a se nekako bojijo sveta in so duševno ranljivi. Samomorilnost je pri mladih v ZDA narasla za trikrat, povečale so se anksioznost, depresivnost in druge duševne motnje. Skrb vzbujajoče je, da to prihaja k nam – pomembno je, da starši to vedo in postavijo digitalne meje.“

Odklopi srečo, vklopi odnose je preprosta zgodba, ki se bere večplastno, za vsakega bralca pa nosi sporočilno vrednost. Otroci jo lahko vidijo kot duhovito zgodbo, ki s pravljičnimi liki budi domišljijo, za mlade je odlična popotnica v svet odraslih in glas zaupanja, ko se soočajo z mnenji vrstnikov in mamljivostjo družbenih omrežij. Za odrasle pa je svetilnik, ki kaže pot iz vrtinca tesnobe zaradi hipnih odnosov, obremenjenosti, kariere in pričakovanj nenapisanih družbenih norm.

dezurni@zurnal24.si