"Jod je esencialni element za sesalce, saj je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov. Edina vira naravno prisotnega joda sta za ljudi pitna voda in hrana, v Sloveniji predstavlja glavni vir joda z njim obogatena jedilna sol," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Med posledicami prenizkega vnosa joda je denimo pojav golše pri odraslih in retardiran razvoj novorojenčkov ter malih otrok.
Ukrepali že leta 1953
Slovenija je ena od držav, v kateri je prisotno pomanjkanje joda v vodi in hrani in se je zato v preteklosti ponekod pojavljala golšavost. Eden od prvih uvedenih sistemskih prehranskih ukrepov države je bil leta 1953 uveljavljeni ukrep obveznega jodiranja soli z desetimi milgrami kalijevega jodida na kilogram soli.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da je bila v začetku devetdesetih let opravljena epidemiološka študija, ki je pokazala, da je skoraj 75 odstotkov otrok sedmih razredov imelo v urinu prenizke koncentracije joda. "Kljub uvedenemu ukrepu obveznega jodiranja soli, je bil na osnovi teh in še nekaterih podatkov podan zaključek, da je vnos joda pri nas pod fiziološkimi mejami in da je Slovenija razvrščena v endemsko področje I. stopnje. Zato je bil v letu 1999 spremenjen predpis v delu, ki je povečal obveznost jodiranja soli, z 10 miligramov na 20 do 30 miligramov kalijevega jodida na kilogram soli," pojasnjujejo.
Od leta 1999 se je epidemiološka situacija po njihovih postopno izboljšala. Po podatkih iz leta 2005 je Slovenija z ukrepom obveznega jodiranja soli uspela zmanjšati golšavost v skladu z mednarodnimi merili, saj je bil prenizek vnos joda blage stopnje ugotovljen le še pri 20 odstotkih mladostnikov.
Globalizacija predstavlja nov izziv
"Današnji življenjski slog, staranje prebivalstva in globalizacija so prinesli nove izzive na področju jodiranja soli. Nacionalni predpis, ki uvaja obvezno jodiranje soli, velja le za slovenske proizvajalce in ne za tuje, ki pa množično vstopajo na naš trg," je za Žurnal24.si pojasnila Cirila Hlastan Ribič iz Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ.
Ukrep jodiranja soli se je v šestdesetih letih od uveljavitve po njenih besedah pokazal kot uspešen in za večino posameznikov predstavlja glavni vnos joda v prehrani: "Za mladostnike je bilo ugotovljeno, da je njihov vnos v mejah priporočenega vnosa."
Obenem pa pravi, da obstajajo populacijske skupine, ki uživajo manj soli, kar tudi sovpada s priporočili NIJZ zdravega prehranjevanja, vendar zelo redko dosegajo priporočila SZO, kar je pet gramov soli na dan. "Po zadnji raziskavi, ki smo jo na našem inštitutu izvedli konec leta 2012, se je povprečni vnos soli pri prebivalcih Slovenije sicer znižal, vendar je še vedno nad 10 gramov soli na dan, kar do sedaj omogoča zadostno preskrbo z jodom," dodaja.
Kaj svetujejo na NIJZ?
"Naša priporočila ostajajo enaka, priporočamo pripravo hrane z zmerno uporabo jodirane soli, uživanje pestre mešane prehrane s poudarkom na zelenjavi, sadju, kakovostnih ogljikovih hidratih kot so žita, polnovredni žitni izdelki, kakovostnih beljakovinah, kamor spadajo tudi morske ribe in sadeži, in kakovostnih maščobah," pojasnjuje Cirila Hlastan Ribič.
Prav zaradi preprečevanja nihanj z vnosom pa ne priporoča uživanja prehranskih dopolnil z visokimi vsebnostmi joda kot so enimo rjave morske alge.
"Pri pripravi hrane sol dodamo ob koncu kuhanja oziroma tik preden postrežemo obrok, da preprečimo izgube joda," še svetuje.
Čezmerno uživanje joda
Po podatkih NIJZ lahko pride do čezmernega vnosa joda ob uživanju večjih količin rjavih morskih alg, morskih rib, jodirane vode, z jodom obogatenih živil in jod vsebujocih prehranskih dopolnil: "Prehranska dopolnila, ki vsebujejo rjave morske alge v suhi obliki, gojene v rastlinskih morskih kulturah vzhodnih držav Kitajske, Japonske, Filipinov, Severne in Južne Koreje, vsebujejo visoke koncentracije joda. Uživanje teh v suhi obliki lahko vodi v tvegan čezmeren vnos joda, sploh pri populaciji, ki živi na predelih, kjer je endemično pomanjkanje joda." Čezmeren vnos je mogoč tudi prek uživanja določenih zdravil, ki vsebujejo tudi jod.
"Javnozdravstveni ukrep, ki se je na področju Slovenije pričel v letu 1953, je prav zaradi vpliva na občutljivo biološko ravnotežje joda v organizmu take narave, da se mora izvajati oziroma spreminjati postopno, ob spremljanju preskrbe prebivalcev z jodom," pravi.
Prebivalce daljnega vzhoda, na primer Japonske, je po njeni oceni nevarno primerjati s prebivalci Slovenije, saj so tamkajšnji prebivalci zaradi prehranskih navad z visokim vnosom morske hrane že genetsko prilagojeni na bistveno višje vsebnosti joda kot prebivalci srednje Evrope oziroma alpskega področja.
Škodljivi učinki čezmernega vnosa joda se kažejo v motnjah aktivnosti šcitnične žleze, ki se odrazijo ali kot zmanjšano delovanje ščitnice-hipotiroza ali kot zvečano delovanje ščitnice-hipertiroza.
Drugi možni učinki so še preobčutljivost ali celo zastrupitev pri visokih količinah zaužitega joda. Zmerno preseganje vnosa joda vodi v začasno povečanje zalog ščitničnih hormonov. Preskrbljenost matere z jodom določa preskrbo zarodka, zato se čezmeren vnos joda med nosečnostjo kaže tudi pri zarodku.
Jod v številkah
Priporočljivi povprečni vnos joda je od 100 - 150 mikrogramov(μg) na dan. Na NIJZ pojasnjujejo, da sledi Slovenija priporočilom Nemčije in Avstrije, kjer je priporočeni dnevni vnos joda
Za otroke:
- od 1 - 4 leta 100 μg na dan,
- od 4 - 7 leta 120 μg nadan,
- od 7 - 10 leta 140 μg na dan,
- od 10 - 13 leta 180 μg na dan,
- od 13 - 15 leta 200 μg na dan.
Za odrasle do 51. leta 200 μg/dan, za nosečnice 230 μg/dan, za doječe matere pa 260 μg/dan.
Tak vnos po podatkih NIJZ zadošča za vzdrževanje normalnega delovanja ščitnice in normalno rast in razvoj organizma. Jodno preskrbljenost telesa ocenjujejo z določevanjem joda v urinu, optimalna mediana vrednosti je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije 100 - 199 μg joda/l urina.
anja.scuka@zurnal24.si