Ob povečani koncentraciji PM10 delcev v zraku, na katero te dni opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Agenciji RS za okolje (Arso), se poslabšajo bolezni dihal, predvsem astme pri tistih s slabo terapijo, več in močnejši je tudi bronhitis. Prav tako se v dnevih z višjo koncentracijo PM10 delcev poslabšajo srčnožilne bolezni. 

Predčasne smrti

"Ob povečanih koncentracijah delcev PM10 smo zaznali večjo umrljivost za srčnim infarktom. Raziskava, narejena v Ljubljani, je pokazala, da na račun epizod povečanega onesnaženja zraka, na leto predčasno umre 60 do 70 ljudi. Gre torej za srčnožilne bolnike, ki bi sicer živeli še leto, dve ali tri," razlaga Peter Otorepec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Foto: Arso Koncentracije

Povišane koncentracije so posledica povečanih izpustov zaradi ogrevanja in neugodnih vremenskih razmer, stabilnega sončnega vremena, inverzije in brezvetrja.

Jutri bo nekoliko bolje

Veter bo sicer pražne delce jutri že nekoliko razpihal, verjetnosti za preseganje mejnih vrednosti so razen v Novi Gorici in Kopru srednje. Foto: Arso Koncentracije

Slovenija sodi med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi, zrak pa je bolj onesnažen v zimskih mesecih in v celinskih predelih Slovenije. Izvor onesnaženja z delci PM10 je večinoma cestni promet, predvsem v prometno bolj obremenjenih urbanih središčih (Ljubljanska kotlina), v slabo prevetrenih kotlinah pa so pomemben vzrok onesnaženja tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov (Zasavska in Celjska kotlina). Foto: Arso onesnaženje

Povišane koncentracije prašnih delcev imajo za zdravje ljudi hipne in tudi dolgoročne posledice, predvsem pri ljudeh, ki živijo na območjih, kjer so koncentracije pogosteje presežene. "Otroci, ki živijo ob prometnih cestah, imajo za 50 odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo," pravi Otorepec. V Sloveniji ima astmo 14 odstotkov ozrok, med tistimi, ki živijo ob prometnicah, ima astmo petina. 

Povzročajo tudi raka in bolezni živčevja

Poleg tega delci dokazano vplivajo ne le na razvoj srčnožilnih in dihalnih bolezni, ampak tudi na presnovne bolezni (diabetes tipa 2), bolezni živčevja (Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen) na razvoj raka pljuč, raka mehurja, najverjetneje tudi raka ledvic. Delci vstopajo v telo prek dihal. V dihalih sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje. 

Najmanjši delci iz dihal vstopajo v telo in potujejo v različna tkiva, organe, kjer tudi povzročajo vnetje. Večajo krvni tlak, kar lahko vodi v nastanek možganske kapi. Povzročajo in pospešujejo tudi nastanek ateroskleroze.

dezurni@zurnal24.si