Staršem v novem šolskem letu ni več potrebno oddajati vloge za subvencioniranje malice v osnovnih in srednih šolah,  šole bodo namreč upoštevale uvrstive v dohodkovni razred na podlagi veljavne odločbe za otroški dodatek. Podatke bodo dobile neposredno od Centrov za socialno delo. Do brezplačne malice je upravičena polovica osnovnošolcev in tretjina dijakov.

“Dopoldanska malica predstavlja pri režimu prehrane, ki vključuje zajtrk, kosilo in večerjo, lahek premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom,” pravi Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ta po njegovih besedah ne vpliva le na telesno sposobnost, temveč tudi na počutje in kognitivne funkcije, kot so spomin in učenje. 

Ker imajo otroci sorazmerno večje hranilne potrebe kot odrasli, lahko z vključevanjem malice lažje pokrijejo te potrebe. Gregorič dodaja, da je redno uživanje glavnih dnevnih obrokov temelj zdrave prehrane. Pogosti in manjši dnevni obroki hrane znižajo vsebnost maščob v krvi in tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter ugodno vplivajo na raven glukoze v krvi in s tem na boljšo storilnost.

Malica med vikendi

Gregorič svetuje, da otrokom med vikendi in počitnicami pripravimo pestre malice, ki se ne ponavljajo prepogosto. Sestavni del malic naj bosta sadje in zelenjava ter voda, nesladkan čaj ali razredčen sto odstotni sadni sok. “Obrok naj bo količinsko manjši, vendar hranilno bogat. Če dodamo še beljakovinsko živilo, na primer jogurt, kefir ali skuto, se lahko ugodni učinek pri reševanju mentalnih nalog še poveča, izboljša se tudi razpoloženje,” svetuje Gregorič. Med pijačami odsvetuje pijače in napitke, ki vsebujejo dodane ali proste sladkorje, kot so na primer vode z okusi, ledeni čaji, sladkani čaji, energijske pijače, sadni sirupi, nektarji in podobno. “Prekomerno uživanje teh pijač lahko povzroči debelost, sladkorno bolezen, zvišano vrednost krvnega sladkorja, povišan krvni pritisk, motnje v presnovi krvnih maščob ter karies,” opozarja.

Obdobje intenzivnega razvoja

Priporočila za zdravo prehranjevanje so pomembna tako za otroke in mladostnike, kakor za odrasle. Vendar pa je zdrava prehrana za otroke in mladostnike še toliko pomembnejša, ker je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika,” pravi Gregorič. Zato je energijsko in hranilno uravnotežena in specifičnim potrebam otrok in mladostnikov v fazi rasti in razvoja prilagojena prehrana, eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja.