V Sloveniji imamo tri bolezni, ki jih povzročajo klopi, poleg lymske borelioze in klopnega miningoencifalistisa je tu še precej bolj redka humana granulocitna anaplazmoza.
Lymska borelioza je zdaleč najbolj razširjena bolezen, ki jo prenašajo klopi v Sloveniji. Pa ne samo to, v nekaterih letih je bila obolevnost preko 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da smo najbolj ogrožena populacija na svetu, so na novinarski konferenci pred začetkom sezone klopov povedali strokovnjaki.
Tveganju smo izpostavljeni vsi, najbolj seveda tisti, ki se veliko gibljete na prostem. Sicer je lani za boreliozo zbolelo 3.741 ljudi (187 na 100.000 prebivalcev). Zaradi klopnega menigoencefalitisa je bilo v letu 2017 prijavljenih 104 primerov (5 na 100.000 prebivalcev), kar je manj od povrečja predhodnih 20 let, ko je bilo povrečno 250 prijav. Še ta podatke, lani smrti zaradi KME niso zabeležili, medtem ko sta leta 2016 za posledicami te hude bolezni umrla dva človeka.
V Sloveniji imamo tri bolezni, ki jih povzročajo klopi, poleg lomske borelioze in klopnega miningoencefalitisa je tu še precej bolj redka humana granulocitna anaplazmoza. Dr. Franc Strle, strokovnjak s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ob tem opozori na nekatere razlike: "Pri nas v Sloveniji je v nekaterih predelih več kot 50 odstotkov klopov nosilcev povzročiteljev lymske borelioze, medtem ko je delež nosilcev virusov KME veliko manjši in znaša en odstotek - enako velja za granulocitna anaplazmozo."
Odvisno, koliko časa je klop prisesan
Seveda ne zbolijo vsi, pravi zdravnik, ki dodaja, da je veliko odvisno od tega, koliko časa je klop prisesan: "Glede na to obstajajo velike razlike med posameznimi boleznimi, za prenos borelije je potrebno veliko časa, v Evropi ocenjujejo, vsaj 18 ur do 24 ur. Pri virusu KME je pa ta prenos lahko zelo, zelo hiter. V eksperimentih so ugotovili, da lahko do tega pride že v desetih minutah. Pri tretji bolezni, pa je nekje vmes", je pojasnil dr. Strle.
Za boreliozo zbolevajo ženske, za KME pa bolj moški
Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji: "Kar se obremenjenosti regij tiče, tukaj ni sprememb. Se pa je sprememba pokazala pri spolu. Lani je za KME zbolelo več moških, medtem ko je bilo pri lanski boreliozi obratno, saj v glavnem zbolevajo ženske," je dodala Ordina Jordan Makočič z NIJZ.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja.
Cepiva proti boreliozi pri ljudeh ni
Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke.
Klopni menigoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja
Prenaša se z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami vmišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve.
Redkejša bolezen je humana granulocitna anaplazmoza
Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju kopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom. Zbolevajo samo odrasli.
vanda.levstik@zurnal24.si
Iz članka gre sklepati da jih ima večina hude posledice ker zdravniki ne vedo s čim imajo opravka. In ker …