"Lahko govorim kar o mikro epidemiji borelioze, zlasti pri otrocih. Imamo tudi zelo veliko primerov klopnega meningoencefalitisa (KME). Prvi letošnji primeri so bili kar težki, zato so ti ljudje potrebovali zdravljenje v intenzivni terapiji. Na srečo je teh težjih primerov nekoliko manj, ampak si ne delam utvar, da ne bomo dobili še kakšnega," je že na začetku poletja opozarjala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Takrat je infektologinja omenila, da so covid bolnike na intenzivni negi zamenjali tisti, ki so se okužili zaradi klopov, prav tako zelo bolni ljudje.

Do avgusta več okužb s klopnimi boleznimi kot v celotnem lanskem letu

Predvidevanja zdravnice o tem, da bo obolelih, ki so jih ugriznili klopi v tem poletju še več, so se uresničila. Če je bilo po takratnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje do 14. junija 2020 že 2388 prijav obolenja z lajmsko boreliozo, so jih do 26.7. prejeli že 4492, kar v tej dneh pomeni že preko pet tisoč obolelih. Nasploh v Sloveniji pri odraslih vsako leto za to boleznijo zboli več tisoč ljudi, kar nas uvršča v sam svetovni vrh, rekordno je bilo leto 2018, takrat so na koncu leta poročalo 7543 obolelih.

Do 14. junija letos je NIJZ prejel 36 prijav klopnega meningoencifalitisa in v juliju se je štrevilka drastično dvignila; 112 prijav bolezni so na NIJZ zabeležili do konca julija, kar je več primerov kot v celotnem lanskem letu.

Naraščanje števila obolelih zaradi bolezni, ki jih povzročajo klopi in primerjava z leti 2019 in 2018,  je vidno tudi na grafu, ki ga je v ta namobjavlja NIJZ.

Foto: NIJZ

Prikazano tedensko število primerov KME (rdeča površina) in LB (modra površina) v Sloveniji, za obdobje od leta 2018 do tekočega tedna v letu 2020. "Obolevnost za KME in LB začne hitro naraščati v začetku aprila ter doseže vrh v poletnih mesecih zaradi aktivnosti klopov in ker se ljudje v večji meri zadržujejo v gozdovih, na travnikih, vrtovih ipd. in so tako klopom bolj izpostavljeni. Povečana obolevnost traja do konca oktobra," pojasnjujejo. 

Bolezni sta razširjeni po vsej Sloveniji, letos z NIJZ- a sporočajo, da je bila do 27. julija, ko so objavili zadnje podatke, najvišja stopnja obolevnosti za lajsmko boreliozo  v novogoriški regiji. Glede na incidenco, ta je v tej regiji 439, 3 prebivalcev na 100.000 prebivalcev, je to seveda velika številka. Sledita ji koroška in gorenjska regija. 

Klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, je največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Največ obolelih je v starostni skupini 55 do 64 let.

In zakaj je letos toliko več okužb? 

Franc Strle, ki je eden najbolj izkušenih slovenskih infektologov na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra v Ljubljani pojasnjuje, da zaskrbljujoče številke klopnih bolezni pripisujejo tudi večjemu številu ljudi, ki se letos zadržujejo v naravi. 

Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzroča virus, ta pa se širi prek vboda okuženega klopa ali pa pitja neprekuhanega mleka okužene živali. Večina ljudi pri nas zboli zaradi vboda klopa, zelo redki so primeri okužbe prek neprekuhanega okuženega mleka. 

"Med tistimi, ki zbolijo, jih dve tretjini ne navajata, da so imeli pred tem klopa. Po drugi strani pa pri večini tistih, ki so okuženi, bolezen mine brez znakov. "Rad bi poudaril, da tudi če si okužen, ni nujno, da zboliš. Pri okužbi z virusom KME je takšnih brezsimptomih okužb, ko se pojavijo samo protitelesa, od 75 do 98 odstotkov. Pri lajsmki boreliozi v Evropi je takšnih oseb več kot polovica," je dodal Strle.

"Če pri lajmski boreliozi klopa najdemo v prvih 16. urah in ga odstranimo, boste z velikansko verjetnostjo, tudi če je klop okužen, bolezen preprečili. Pri KME gre prenos praviloma hitreje," je še dejal. 

KME je huda bolezen, ki poteka v dveh fazah

Nahajajo se v gozdu, v travi in celo na vrtu, veliko jih je predvsem do nadmorske višine 600. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni in lahko prenašajo bolezni, ki nam lahko še kako zagrenijo življenje.

Vstal in padel v komo

"Ob šestih zjutraj sem vstal in padel v komo. V komi sem bil pet dni, 14 dni na intenzivni negi, dva meseca v bolnišnici in devet mesecev v rehabilitacijskem centru Soča," o svoji izkušnji po piku okuženega klopa je povedal bolnik. 

Pravi, da je bil povratek v samostojno življenje zelo težak - kar sedem let je potreboval logopeda, skupno je obiskoval terapevte celih 15 let: "Izgubil sem koncentracijo, računanje, zato sem moral z vsem od začetka," dodaja Peter v videoposnetku, s katerim nas želi opozoriti na pomembnost cepljenja proti KME, bolezni, ki raje napade moške in proti kateri ni učinkovitega zdravila.

Klopni meningoencifalitis poteka v dveh fazah, in sicer v prvem obdobju se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Nato nekaj dni do tri tedne okuženi nima simptomov, nakar sledi drugo obdobje, ko ima bolnik visoko vročino s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt," dodaja zdravnik, epidemiolog. 

dezurni@zurnal24.si