“Leta 2020 bo prvi razlog za bolezen ali za bolniško odsotnost z dela stres,” pravi napoved Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Napoved je na konferenci v Rimu predstavil Tommaso De Nicola z italijanskega nacionalnega inštituta za zavarovanja pri delu INAIL.

“Danes so najpogostejši razlogi za stres negotovost, preobremenjenost z delom in faktorji pri organizaciji dela, predvsem pomanjkanje podpore s strani vodilnega osebja in sodelavcev," pravi De Nicola in dodaja, da je sodeč po raziskavah za kar polovico evropskih uslužbencev stres nekaj običajnega in vsakdanjega.   

Četrtina Slovencev vsakodnevno

“Po zadnjih podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije je v letu 2012 približno 26 odstotkov zelo pogosto doživljalo stres in imelo hkrati težave z njegovim obvladovanjem,” pravi Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dodaja, da si glede na ugotovitve raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije v letih 2004, 2008 in 2012 glavnina vzrokov za stres sledi v vseh letih v enakem vrstnem redu. Prve so obremenitve na delovnem mestu, sledijo slabi gmotni pogoji, težave v družini ter slabi odnosi s sodelavci in osamljenost. “V obdobju med letoma 2004 in 2012 zaznavamo statistično značilno povišanje doživljanja stresa zaradi slabih gmotnih pogojev, slabih odnosov s sodelavci, problemov v družini in osamljenosti, medtem ko se je doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu med letoma 2008 in 2012 kljub največjemu deležu statistično značilno zmanjšalo,” opisuje. Omenjene spremembe v veliki meri pripisujejo posledicam finančno-gospodarske krize.

Posledica tudi rak in multipla skleroza

“Veliko ljudi živi v stalnem stresu, v stalni stresni reakciji, kar pomeni, da gre za pogost oziroma stalen občutek ogroženosti, ki zmanjšuje učinkovitost in je pomemben dejavnik za nastanek najrazličnejših bolezni in motenj,” pravi Helena Jeriček Klanšček. Stres lahko vpliva na zdravje neposredno prek fizioloških sprememb z izločanjem hormonov in posredno prek posameznikovega vedenja.

Opozarja, da je zmotno prepričanje, da vsak stresor vodi v bolezni, saj negativni stres povzročajo predvsem oblike stresa, ki so za človeka škodljive in povzročajo negativne učinke, tako imenovani distres. Podaljšano stanje distresa pa lahko vodi v proces izgorevanja. “Kronične stresne obremenitve povečujejo tveganje za celo paleto bolezni in motenj na primer gastointestinalne bolezni, kardiovaskularne bolezni, diabetes tipa dva, rak, multipla skleroza, psihosomatske bolezni, slabšo odpornost za akutne respiratorne infekcije, različne duševne motnje in bolezni,” našteva.

Za ostale prispevke s področja zdravja berite našo rubriko Zdravje.