V zdravniški stroki so si povsem enotni, legalizacija droge, o čemer bomo volivci odločali na referendumu, bo imela negativen vpliv, predvsem na mladostnike, kar je osrednji argument, ki ga poudarjajo nasprotniki referendumskih vprašanj.

"Prihajam iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, kjer vsako leto obravnavamo vse več bolnikov, ki potrebujejo zdravstveno pomoč zaradi neželjenih učinkov zastrupitve s konopljo. Predvsem so to znaki centralnega živčnega sistema, kot so zaspanost, otopelost, pa vse do izgube zavesti. Tukaj so srčno-žilni učinki zaradi nihanja krvnega tlaka, srčne frekvence, tisti, ki imajo neko strukturno bolezen srca, z bolečinami v prsnem košu, vse tja do infarkta. Tukaj so še slabost, bruhanje, halucinacije," opozori Tanja Varl Turk iz UKC Ljubljana. Po njenem se bolniki zastrupljajo, ker dostopajo do produktov s črnega trga, ki praviloma vsebujejo višje vsebnosti THC od dovoljenih.

Tega se "ljudstvo ne zaveda"

"Opozarjam na to, česar se ljudstvo ne zaveda. Iz študij držav, ki so že legalizirale konopljo, torej ZDA, Kanada, Malta, Luxemburg in nazadnje Nemčija izhaja, da se z večanjem dostopnosti konoplje splošni javnosti povečata tudi uporaba in frekvenca, saj bolniki prehajajo na produkte z višjimi vsebnostmi THC. S tem črni trg ne izgine, definitivno pa poraste število zasvojenih," je dejala. 

Varl Turk dodaja, da trenutna zakonodaja omogoča dostopnost do konoplje, zdravniki jo v dogovoru z zdravnikom v nekaterih primerih že predpisujejo. "Vendar velja, da kanabionidi delujejo simptomatsko, kot dopolnilno zdravljenje tretjega, četrtega reda, takrat ko vsa ostala terapija dovolj učinkovita. Ne more pa konoplja vplivati na sam potek bolezni, vsekako pa je ne more ozdraviti," je dodala. Sicer po njenem zdravniki kanabionide pri nas redko predpisujejo. "Pa ne zaradi tega, ker ne bi hoteli, ampak zato, ker vsako leto dostopamo k novim, učinkovitim zdravilom, ki so varna in dostopna na tržišču ter vplivajo tako na potek, simptome in tudi prognozo bolezni, česar pa konoplja ne more zagotoviti."

Foto: Profimedia

Na posledice uživanja konoplje za delozmožnost je opozorila tudi predstojnica Kliničnega inštituta medicine dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Marihuana namreč zmanjša človekovo koordinacijo, kognitivne sposobnosti, poveča pa reakcijski čas. Tako vedno več delodajalcev na zdravniških pregledih delavcev zahteva testiranje uporabe prepovedanih drog.

Poziv volivcem: glasujte proti

Številne raziskave in tudi izkušnje držav, kjer so s sprostitvijo zakonodaje olajšali dostopnost konoplje za osebno rabo, kažejo, da legalizacija ali deregulacija uporabe konoplje v osebne namene predstavlja povečano tveganje za zdravje in varnost pri delu in varnost v prometu, večja dostopnost pa še posebej ogroža otroke in mladostnike. Zato Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa ostro nasprotuje kakršni koli obliki legalizacije ali deregulacije konoplje za osebno rabo ter poziva volivce, da na bližajočem se referendumu glasujejo proti.

Zato vse več delodajalcev zahteva testiranje

"V zadnjih letih zdravniki medicine dela, prometa in športa opažamo povečano prisotnost rabe konoplje med delovno populacijo, kar se kaže v povečanem številu pozitivnih testov ob preventivnih pregledih, povečanem številu napotitev s strani delodajalca zaradi suma na delo pod vplivom konoplje, povečanem številu preiskovancev, ki sami priznajo uporabo. Hkrati nas delodajalci prosijo za nasvete, kako v organizaciji urediti to področje. Vse več se jih odloča za to, da je testiranje na konopljo obvezni del preventivnih pregledov, nekateri to zahtevajo že ob pregledu pred zaposlitvijo, veliko testiranj se opravi zaradi suma na uporabo," je povedala Dodič Fikfak.

Uporaba konoplje med delavci namreč lahko negativno vpliva na delazmožnost zaradi težav s pomnjenjem, slabše koncentracije, slabše koordinacije gibov, podaljšanja reakcijskega časa, ter s tem prispeva tako k zmanjšani učinkovitosti pri delu kot tudi k povečanemu tveganju za poškodbe pri delu. V ambulantah medicine dela opažajo, da so med zaposlenimi uporabniki konoplje pogosteje tisti, ki niso uspeli dokončati šolanja in pogosto menjavajo zaposlitve.

Tveganje za prometno nezgodo približno 2- do 3-krat večje

Uporaba konoplje zmanjšuje tudi psihofizične sposobnosti za vožnjo, kar poveča tveganje za prometne nezgode. Izkušnje drugih držav s spremembami zakonodaje v smeri lažjega dostopa do konoplje kažejo, da tovrstne spremembe povečajo prisotnost THC pri voznikih. To se je v nekaterih državah odrazilo s poslabšanjem prometne varnosti in povečanjem števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom (npr. v Koloradu). Foto: Profimedia Marihuana in vožnja

Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC približno 2- do 3-krat večje kot pri drugih voznikih, z višjimi koncentracijami THC se povečuje tudi tveganje za smrtne prometne nezgode. Za vožnjo pod vplivom konoplje je predvsem značilna zmanjšana sposobnost vzdrževanja stabilne lege vozila na cestišču, pojavljajo se težave pri spremljanju prometa v križiščih, težave pri upravljanju vozila pa se še posebej povečajo v zahtevnih okoliščinah. Skupina voznikov s posebej visokim tveganjem so mladi vozniki, saj poleg pomanjkanja vozniških izkušenj pogosto napačno ocenjujejo, da je vožnja pod vplivom THC varna oziroma da so sposobni kompenzirati negativne vplive. Tveganje za poslabšanje prometne varnosti je toliko večje, če se hkrati ne izvajajo preventivni programi ozaveščanja o škodljivih učinkih rabe konoplje na vožnjo ter ni vzpostavljen učinkovit sistem zaznavanja in sankcioniranja vožnje pod vplivom THC.

Slovenija Upravičeno domnevamo, da je bilo 'zadetih' več, kot to kažejo uradni podatki

Imajo starše, ki jih ne nadzirajo

Poleg delovne populacije in voznikov skrbita zdravje in prihodnost otrok in mladostnikov, ki bodo prav tako nekoč stopili na trg dela. Raziskave so pokazale, da bodo mladostniki posegli po konoplji, veliki, če živijo v okolju, za katerega menijo, da jim ne postavlja nobenih ovir pri dostopu do konoplje, če imajo starše, ki jih ne nadzirajo, če se družijo z vrstniki, med katerimi jih večina ali vsi kadijo konopljo, če pogosto kadijo cigarete, če pijejo alkoholne pijače. Ščiti pa jih izdelano prepričanje, da tudi poskusi in priložnostno kajenje konoplje predstavljajo tveganje za telesno zdravje ali kakšno drugo škodo.

Mladih ne bomo mogli zaščititi

V Sloveniji smo po deležu dijakov, starih od 15 do 16 let, ki sodijo med uporabnike konoplje z visokim tveganjem, že zdaj v samem vrhu evropskih držav. Hkrati najmanjši delež te populacije v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami ocenjuje, da je redna raba konoplje tvegana, skoraj 50 odstotkov pa jih meni, da je konoplja lahko ali zelo lahko dostopna. "To so vse podatki, ki kažejo na to, da jih ob legalizaciji ali deregulaciji konoplje za osebne namene ne bomo mogli zaščititi – tako kot jih nismo pred tobakom in alkoholom," opozarja strokovnjakinja, 

Slovenija "Zato je izraz medicinska konoplja povsem neprimeren"

Čeprav bo referendum o uporabi konoplje 9. junija zgolj posvetovalni in njegov rezultat za zakonodajalca ni zavezujoč, se Dodič Fikfak boji, da bo vodil v legalizacijo konoplje.

dezurni@styria-media.si