Četudi imate visoko dioptrijo, obvezno zdravstveno zavarovanje operacije ne krije, temveč je samoplačniška. Ceno določajo izvajalci sami, giblje pa se med 400 do 3800 evrov na oko, odvisno od vrste posega. Laserska operacija je cenejša od zamenjave očesne leče, a ni primerna za vse. Poleg tega boste morali skoraj pri vseh izvajalcih dodatno plačati tudi predoperativni pregled, ki stane okrog 100 evrov.
Razlogov, zakaj se pacienti odločijo za operacijo oči, je več. "Težko se potapljam, ker brez očal pod vodo ne vidim dobro, pozimi ne morem smučati, ker pod zaščitna smučarska očala ne spravim še svojih korekcijskih očal, ali pa se mi vse potem rosi, kontaktne leče me motijo, sedaj potrebujem že očala za na blizu in za na daleč, za uporabo računalnika pa še tretja …," nekaj najbolj pogosto slišanih vzrokov našteje Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, specialistka oftalmologinja in kirurginja iz očesnega kirurškega centra (OKC) Pfeifer.
Kot pojasnjuje Kristina Mikek, glavna kirurginja iz očesnega centra Morela, lahko posege za korekcijo dioptrijo razdelimo na laserske operacije dioptrije, operacije dioptrije z lečo ter operacije z vstavitvijo znotrajočesne kontaktne leče.
Laserska operacija ni primerna za vse
"Z lasersko operacijo lahko učinkovito odpravimo slabo vidno ostrino zaradi kratkovidnosti, daljnovidnosti in astigmatizma, zelo omejene so pri laserski operaciji možnosti za izboljšanje bližinskega vida zaradi starostne daljnovidnosti," pojasnjuje dr. Mikek, ki pravi, da je idealni čas za izboljšanje vida z lasersko operacijo dioptrije zato nekje med 20. in 40. letom starosti.
"Pri laserski operaciji dioptrijo odpravljamo z laserskim glajenjem roženice, torej sprednjega prozornega sloja očesa, skozi katerega v oko prehaja svetloba. Z laserjem pri tem precizno odstranimo zelo majhen del tkiva roženice," opiše poseg.
Poznamo različne vrste laserskih posegov, vsaka pa ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Izbira vrste posega je odvisna od oblike in višine dioptrije, pa tudi od individualnih posebnosti roženice pri posamezniku, pravi sogovornica.
Laserske tehnike se med seboj razlikujejo predvsem po tem, iz katerega predela roženice odstranjujemo tkivo, nadaljuje: "Pri povrhnjih laserskih tehnikah, kot so PRK, LASEK in TransEpi PRK z laserjem preoblikujemo roženico na sami površini. Pri tehniki LASIK in Femto LASIK ter SMILE pa gre za lasersko odstranitev dela roženice v njenem srednjem sloju."
Rehabilitacija je kratka, odvisna od vrste laserskega posega
Poseg izvedejo v enem dnevu, na obeh očeh. Kakšne so možne kontraindikacije, za koga poseg ni primeren? Poleg starosti in stabilnosti dioptrije mora biti oko zdravo, brez pridruženih očesnih bolezni, pravi sogovornica, ki dodaja, da so tudi nekatere sistemske bolezni kontraindikacija za poseg. Poleg tega se laser običajno uporablja le za korekcijo kratkovidnosti do nekje -6 dioptrije, odvisno od debeline roženice. Rehabilitacija je kratka, odvisna pa tudi od vrste laserskega posega.
Za osebe srednjih let operacija ni primerna, poudarja sogovornica, saj bodo pacienti, stari okrog 40 ali 45 let, po operaciji potrebovali očala za branje.
Operacije dioptrije z lečo – dve muhi na en mah
Pri operaciji dioptrije z lečo se dioptrijo korigira z zamenjavo očesne leče. "Poseg je zelo podoben tistemu pri operaciji sive mrene, le da pri operaciji dioptrije uporabimo leče, ki imajo optiko oblikovano tako, da zagotavljajo dober vid na daljavo in bližino, obenem pa lahko z njimi odpravimo tudi morebitni astigmatizem," pravi dr. Mikek. Te operacije se izvajajo po 40. letu starosti in z njimi zelo učinkovito odpravijo tudi slab vid zaradi starostne daljnovidnosti.
Dodatna prednost operacije dioptrije z lečo je, tako sogovornica, da z menjavo očesne leče tudi odpravimo možnost za nastanek sive mrene. "Obstaja precej različnih očesnih leč, ki se uporabljajo pri teh posegih. Razlikujejo se po optičnih lastnostih in pravo izberemo glede na individualne potrebe in pričakovanja glede vida pri posamezniku," pojasnjuje.
Korekcijo dioptrije z ICL (implantibilno kontaktno lečo) običajno izvajajo pri višjih minus ali plus dioptrijah, pri tanki roženici, kjer je laserska korekcija kontraindicirana, ali pri pacientih, ki si želijo reverzibilni poseg, pojasnjuje oftalmologinja Schwarzbartl Pfeifer. To lečo lahko namreč iz očesa tudi odstranijo.
Oko med operacijo odprejo, vanj vstavijo umetno lečo in rano zatesnijo. Kakšna so tveganja? "Pri vseh intraokularnih operacijah obstaja možnost notranjega očesnega vnetja, ki je sicer izredno redko, lahko je celo sterilno vnetje. A vendar lahko vodi tudi v slepoto očesa, če se pojavi," pojasnjuje strokovnjakinja. Poleg tega je tovrstna operacija za kirurga in pacienta precej zahtevna. Po operaciji se vid vzpostavi v enem dnevu, starost pacienta pa mora biti enaka kot pri laserskem posegu, torej med 20 in 40 let. Oko mora biti zdravo. "Poseg je zaradi specialne, izredno tanke leče, ki jo vstavimo v oko, bistveno dražji od laserske korekcije in se ga izvaja najprej na enem, nato še na drugem očesu, izjemoma isti dan na obeh očeh," še dodaja sogovornica.
Multifokalne IOL: Po posegu se pacientu dioptrija ne spreminja več
Zadnja leta pa je, tako Schwarzbartl Pfeifer, najpogosteje izvajan poseg korekcije dioptrije z multifokalnimi IOL (intraokularnimi lečami). Gre za poseg, v katerem se iz očesa odstrani pacientova leča in jo nadomesti IOL. "Po posegu se pacientu dioptrija ne spreminja več, tudi očal ne za daleč ne za blizu ne potrebuje več nikoli," pojasnjuje. Poseg priporočajo za paciente, starejše od 40 let, zgornje starostne meje pa ni.
Pomembno je le, dodaja sogovornica, da nima pridruženih očesnih bolezni, kot sta denimo degeneracija rumene pege ali napredovali glavkom, siva mrena pa ne predstavlja težav, saj jo ob posegu hkrati odstranijo in korigirajo dioptrijo. "Bistvene so predoperativne meritve, na podlagi katerih se izračuna IOL, ki se jo med posegom vstavi v oko. Če so meritve slabe, najpogosteje zaradi slabega solznega filma, je izračun IOL lahko napačen in po posegu pride do neželenega ostanka dioptrije," pojasnjuje.
Kot dodaja, obstaja več vrst multifokalnih IOL – od bifokalnih do trifokalnih in takih s podaljšanim žariščem, s toričnimi dodatki za korekcijo roženičnega astigmatizma. Katera IOL je za določeno oko najprimernejša, se odločijo na osnovi predoperativnih meritev in pogovora s pacientom o njegovih pričakovanjih. "Operacija je skoraj identična operaciji sive mrene, le material, ki ga vstavimo v oko, je drugačen," razloži dr. Schwarzbartl Pfeifer.
Več novih metod laserskih operacij, izvajajo jih tudi v Sloveniji
V očesnem centru VIDIM pa so posebej specializirani za laserski operativni metodi ReLEx SMILE in PRESBYOND. "Smo edini izvajalec omenjenih metod v širši regiji," pravi Boštjan Drev, specialist oftalmologije in direktor očesnega centra VIDIM.
Po njegovih besedah metoda ReLEx SMILE omogoča najmanj invazivno lasersko obdelavo roženice. "To pomeni, da se ohrani površina roženice, maksimalno pa se ohranijo tudi očesna vlakna, saj se povrhnji sloj roženice ne odpira. Omenjena laserska metoda omogoča kratko okrevanje in najmanjši možen pojav stranskih učinkov," pojasnjuje.
Predviden čas okrevanja je tri dni, metoda pa je posebej primerna tudi za športnike in drugače aktivne posameznike, saj ne predstavlja negativnih dolgoročnih posledic, pravi strokovnjak.
Njihova najnovejša pridobitev pa je operativna metoda PRESBYOND, ki jo izvajajo že peto leto. "Omogoča korekcijo starostne daljnovidnosti, kar pomeni, da lahko na najoptimalnejši način korigiramo vse vidne razdalje (bližino, sredino in daljavo) in ob tem ohranimo pacientovo lastno lečo, to pomeni, da ne posegamo v notranjost očesa," razloži Drev. Primerna je za posameznike v starostni skupini od približno 40. do 60. leta. Predviden čas okrevanja je sedem dni, v tem času odsvetujejo pretirano obremenitev oči (npr. intenzivno delo z računalnikom) ter določene športne aktivnosti.
Kaj pa, če dioptrija ostane tudi po operaciji?
Uspešnost operacije se ocenjuje glede ostanka dioptrije, končne vidne ostrine, neodvisnosti od očal ali pa pojava drugih simptomov. "Če neposredno po operaciji pride do ostanka dioptrije, ki je za pacienta moteč, jo lahko dodatno znižujemo na različne načine. Pri nas to naredimo v sklopu cene operacije in pacientu ne zaračunamo dodatnega posega. Če pride do pojava dioptrije kasneje, npr. po več letih, pa to ni posledica operacije," pojasnjuje Rok Grčar, oftalmolog v očesnem centru Irman. V takem primeru nudijo dodatno lasersko korekcijo po znižani ceni.
Kristina Mikek pravi, da so odstopanja v dioptriji ali vrnitev dela dioptrije zelo redka. V teh primerih je običajno možna dodatna korekcija dioptrije. V očesnem centru Morela denimo ponujajo možnost, kjer je dodatna korekcija vključena v ceni prvotnega posega.
Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer pa je nekoliko bolj zadržana. "Pri vseh posegih obstaja možnost, da se dioptrija ne korigira do konca, oziroma pride do neželenega ostanka dioptrije. Razlogi so različni in nanje pogosto ne moremo vplivati," pojasnjuje. Zaplet sicer lahko rešujejo z lečami, laserjem, ali nadaljnjimi posegi, a ti prinašajo dodatna tveganja. "Le pri posegu z multifokalno IOL se očal na blizu in na daleč znebimo za stalno," dodaja.
V večini primerov je mogoča ponovna operativna obravnava
O kakšni "garanciji" je pri tovrstnih operacijah nestrokovno govoriti: "Oko je živa stvar, ki se s časom spreminja, tako kot se spreminja naše celotno telo kot organizem," poudarja Boštjan Drev, ki pravi, da je operativna korekcija dioptrije smiselna takrat, ko so njeni učinki dolgoročni ter predstavljajo slovo od korekcijskih pripomočkov, torej od očal ter kontaktnih leč. "V nasprotnem primeru, ob oceni očesnega kirurga, da omenjenim pogojem ne moremo zadostiti, tovrstne posege odsvetujemo," dodaja.
Pomembno je, nadaljuje, da pred operacijo točno definiramo želje ter pričakovanja glede operativnih rezultatov. "V redkih, običajno specifično zahtevnejših primerih, se lahko zgodi, da operativni rezultat ne dosega pričakovanega. Pri tem ni nujno, da gre za neuspeh same operacije. V večini omenjenih primerov je mogoča ponovna operativna obravnava, če jo kot tako strokovno oceni kirurg," pojasnjuje.
Gre za zelo varne operacije
Vsi posegi korekcije dioptrije so oftalmologom kirurgom, ki jih izvajajo, rutinski posegi, trdi Schwarzbartl Pfeifer. Možnost zapletov je nižja od odstotka, pravi, zato gre za najbolj varne operacije nasploh.
V očesnem centru Morela cena laserske operacije znaša od 540 evrov na oko dalje in vključuje tudi potrebne pooperativne preglede. Dodatno se obračuna predoperativni pregled, ki znaša 100 evrov. Cena operacije dioptrije z lečo je precej dražja in znaša od 2060 evrov na oko dalje, prav tako je pred operacijo potreben pregled, ki znaša 100 evrov.
V OKC Pfeifer boste za lasersko korekcijo odšteli okoli 1400 evrov za obe očesi, za korekcijo z intraokularnimi lečami pa od 1200 do 2200 evrov na oko.
V očesnem centru VIDIM boste za operativno korekcijo dioptrije plačali od 490 do 3800 evrov na oko, odvisno od izbrane operativne metode ter specifike posameznega primera.
V očesnem centru Irman se cene operacije močno razlikujejo glede na tip, materialne stroške in pomoč dodatne tehnologije. "Na grobo stanejo laserske operacije na površini roženici okrog 1000 evrov na oko, zamenjava naravne leče z umetno, multifokalno pa okrog 2000 evrov na oko," pravijo, je pa pri njih v ceno operacije vključen tudi predoperativni pregled, zdravila ter pooperativne kontrole.
Vsakemu pacientu korekcije ne priporočajo
Dr. Grčar pravi, da na predoperativnih pregledih v približno 30 odstotkih primerov pacientom odsvetujejo operacijo. Zakaj? "Gre za pogoje na očeh, ki niso primerni za operacijo dioptrije ali pa vzrok slabega vida ni sama dioptrija," pojasnjuje.
V OKC Pfeifer vsakemu pacientu korekcije ne priporočajo, a kot pravi Schwarzbartl Pfeifer, je takšnih, ki jim kakršen koli poseg odsvetujejo, relativno malo. "Si pa po razjasnitvi dejstev, kaj tehnologija omogoča in kaj si pacient želi, kar nekaj pacientov premisli, saj so njihova pričakovanja prevelika," dodaja. Bistveno je, meni, da se z vsakim pacientom o vsem naštetem pogovorijo še pred posegom.
"Prvi pogoj za operacije dioptrije je, da so oči zdrave in da je korigirana vidna ostrina z očali dobra, torej da je vid dobro razvit," pravi dr. Mikek. Operacijo dioptrije pa odsvetujejo v primerih, ko se dioptrija še spreminja, prav tako tudi pri nekaterih oblikah dioptrij med 40. in 50. letom starosti, ko je že zmanjšana sposobnost oči za prilagajanje na bližinski vid, pa se starostna dioptrija še ni polno izrazila in posameznik še ne potrebuje bralnih očal.
Dr. Drev ob tem dodaja, da operacijo odsvetujejo tudi tistim, ki imajo nerealna pričakovanja. "Najpogostejši vzroki neprimernosti se v največji meri navezujejo na značilnosti očesa, npr.: slabovidnost, prirojene očesne napake, strabizem, iregularne debeline roženice, keratokonus in druge očesne patologije. Omenjene vzroke zaznamo z natančnimi preiskavami," pravi.
Po pregledu se najde najbolj primerno rešitev
Za določitev pacientove primernosti za posamezno operativno metodo je potreben razširjen oftalmološki pregled, pravi oftalmolog Drev. "Med preiskavami analiziramo stanje roženice, opravimo roženično topografijo, tomografijo in preverjamo krivino ter debelino roženice. Zanimajo nas očesni pritisk, dolžina očesa, stanje sprednjega očesnega segmenta in optične napake v očesu. Pregledamo globino prekata, debelino leče in število endotelnih celic. S posebno kamero tridimenzionalno slikamo očesno ozadje in ocenjujemo stanje mikroskopskih struktur mrežnice," opiše postopek. Na podlagi pridobljenih izsledkov ter poglobljenega pogovora o željah in pričakovanjih pacienta, se nato zdravnik oftalmolog odloči za najustreznejšo operativno rešitev. "Rešitve so popolnoma prilagojene posameznemu pacientu, kar pomeni, da lahko o prednostih in slabostih govorimo le na ravni posameznega primera," poudari sogovornik.
"Pri presojanju o primernosti za lasersko operacijo dioptrije vedno natančno izmerimo tudi debelino roženice in analiziramo njeno ukrivljenost. Pri tistih z zelo tanko roženico ali nekaterimi oblikami nepravilne ukrivljenosti roženice lasersko operacijo prav tako odsvetujemo," opozarja strokovnjakinja Kristina Mikek.
Je operacija primerna tudi za tiste z zelo nizko dioptrijo in s cilindri?
Dr. Mikek pravi, da je odstranjevanje nizkih dioptrij z lasersko operacijo enako učinkovito in prav tako prispeva k izboljšanju vidne ostrine. "Mnogi se odločajo za lasersko operacijo tudi pri le 0,5 dioptrije, saj je tudi pri tej vidna ostrina na daljavo razmeroma slaba in moteča. Z lasersko operacijo dioptrije obenem odstranimo vse optične nepravilnosti na roženici, ki slabšajo vidno ostrino, torej tudi astigmatizem oziroma cilinder," dodaja.
Kadar imajo pacienti nizke vrednosti dioptrije, je odločitev o izvedbi posega odvisna od pogovora s pacientom, podobno ocenjuje oftalmolog Drev. "Poudarek je na pacientovem subjektivnem doživljanju, se pravi, kakšne težave mu dioptrija povzroča v vsakdanjem življenju." Operativna odprava dioptrija je torej smiselna tako za nizke kot tudi za visoke dioptrije, seveda če je oko zdravo in primerno za operacijo.
Tudi v očesnem centru Irman na pregledu s pacientom ugotovijo, če je višina dioptrije primerna za operacijo. "Včasih je le-ta res lahko prenizka, da bi bila operacija smiselna," razloži Grčar, ki obenem poudari, da je v zadnjih letih tehnologija in znanost napredovala zlasti na področju zmanjševanje cilindrične dioptrije.
Čim prej odkrijejo dioptrijo, tem bolje
Dr. Mikek poudarja, da je po operaciji dioptrije pomembno spremljati vid tudi kasneje – s preventivnimi kontrolami vida in očesnega tlaka. V ta program se lahko vključijo tudi tisti, ki niso imeli operacije dioptrije, še posebej mladi. V mladosti, ko se prične pojavljati dioptrija, je namreč pomembno, da to zgodaj prepoznamo in z ukrepi, kot so predpis posebnih korekcijskih stekel in kontaktnih leč ter v nekaterih primerih tudi s predpisom očesnih kapljic za širjenje zenic, poskusimo njeno napredovanje čim bolj ustaviti, pravi sogovornica.
Če so pri tem uspešni, je višina očesne dioptrije v odrasli dobi nižja. "To ni pomembno le zaradi boljšega vida in lažje morebitne kasnejše odstranitve dioptrije z operacijo, pač pa zmanjšuje tudi tveganja za mnoga resna očesna obolenja, kot so glavkom in odstop ali raztrganine mrežnice," še poudari.
Torej če se pacient premisli in odpove operacijo je kriv zato, ker je prej plačeval nekim voluharjem na Zdravstveni blagajni …