Otroci, ki so izpostavljeni kajenju staršev, imajo lahko večje tveganje za razvoj srčnih bolezni, ugotavlja nova raziskava objavljena v reviji Circulation.
Rezultati raziskave so le še en dokaz več, da ima izpostavljenost kajenju staršev trajen učinek na zdravje srca in ožilja otrok v odrasli dobi, piše ScienceDaily. V raziskavo so vključili udeležence finske raziskave še iz let 1980 in 1983, kjer so ugotavljali izpostavljenost otrok kajenju staršev. V odrasli dobi med letoma 2001 in 2007 so opravili še ultrazvok vratnih žil. Leta 2014 pa so iz zamrznjenih vzorcev krvi iz leta 1980 ugotavljali raven kotinina, ki je biomarker pasivne izpostavljenosti dimu.
Izpostavljeni pasivnemu kajenju
Največji odstotek otrok, kjer niso zaznali kotinina, je bil v družinah staršev nekadilcev in sicer 84 odstotkov. V družinah, kjer je bil kadilec en starš, je bilo takih otrok 62 odstotkov. V družinah staršev kadilcev pa je bilo takih le 43 odstotkov. Raziskava med drugim ugotavlja, da so imeli otroci staršev kadilcev ali enega kadilca skoraj dvakrat več možnosti za razvoj oblog na karotidni arteriji v odrasli dobi. Skoraj dvakrat višje je tudi pri otrocih kadilcev, katerih starši so se trudili, da otroci ne bi bili izpostavljeni kajenju. Po drugi strani pa so imeli otroci, kjer starši niso pazili na izpostavljenost kajenju, kar štirikrat več možnosti za razvoj oblog na karotidni arteriji v odrasli dobi.
"Iz ugotovljenih analiz krvi otrok ne moremo ugotoviti, ali so zaznane ravni kotinina res posledica pasivnega kajenja v domačem okolju," pojasnjuje avtor raziskave Costân Magnussen, ki je tudi znanstveni sodelavec Univerze v Tasmaniji v Avstraliji. Dodaja pa, da lahko potrdijo, da je otrok pasivnemu kajenju praviloma prvič izpostavljen doma.
Svojim otrokom boste najlažje in najboljše pomagali k dolgoročnemu zdravju za srce in ožilje tako, da ne boste kadili, poudarjajo raziskovalci. "Tisti starši, ki se trudijo prenehati, pa naj kadijo močno oddaljeni od otrok in naj ne kadijo v prostoru," pravi Magnussen in dodaja, da je daleč najbolje, da starši takoj prenehajo kaditi.
Tudi nenadna smrt dojenčka
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že dolgo opozarjajo na nevarno pasivno kajenje tako za odrasle kot otroke. "Ob krajši izpostavljenosti tobačnemu dimu drugih se lahko pojavi vzdraženost oči, nosu in grla, glavobol in slabost," pojasnjujejo. Ob dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu se pojavijo resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih. Pri otrocih ima vpliv na zmanjšanje porodne teže, nenadno smrt pri dojenčkih, poslabšanje obstoječe astme, nov pojav astme, okužbe spodnjih dihal, še posebej v prvih letih življenja, vnetje srednjega ušesa, kašelj, piskanje in povečano izločanje sluzi.
Pasivno kajenje negativno vpliva tudi na odrasle, in sicer na nastanek pljučnega raka, raka nosnih sinusov, raka dojke pri ženskah mlajših od 50 let, na pojav astme, poslabšanje astme, koronarno srčno bolezen n druge.
anja.scuka@zurnal24.si