V večini primerov so spremembe vrednosti krvne slike nepomembne in ne pomenijo hujših težav. Kadar se po krvno sliko napotimo v ambulanto družinskega zdravnika, so vzrok za blage spremembe predvsem različna vnetja in številne kronične bolezni, pogosto tudi pomanjkanje železa. 

Kraljica raziskav v medicini

Sicer je krvna slika "kraljica vseh raziskav v medicini", opozarjajo strokovnjaki s področja hemofilije. Strošek preiskave, ki znaša okoli pet evrov, je namreč  zanemarljiv v primerjavi s tem, koliko informacij se s preiskavo lahko pridobi in ugotovi, kaj se z bolnikom dogaja. Vendar je treba krvno sliko znati prebrati in še prej zaznati tisto, kar piše na izvidu, opozarjajo ob tem.

Foto: Profimedia zdravnik

"Na naše društvo se s številnimi vprašanji obračajo ljudje po vsej Sloveniji. Skrbi jih za zdravje zaradi njihove krvne slike in nas prosijo za pomoč pri tolmačenju. Bili so pri družinskem zdravniku, dobili krvno sliko, ki pa ji ta zdravnik ni namenil dovolj pozornosti ali kot pogosto navajajo; slike jim ne znajo dobro pojasniti," opozarja Kristina Modic s Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. 

"Mi se povežemo s hematologi in velikokrat se je zgodilo, da krvna slika ni bila tako nedolžna, kot je za posameznika predvideval družinski zdravnik,"  še doda nekdanja bolnica z limfomom, ki se ob tem spomni še lastne izkušnje. 

"Ko pogledam nazaj, je bila to tipična slika limfoma, ampak vseeno sem bila napotena na različne dodatne raziskave. Če bi zdravnik že takoj presodil, za kaj gre, bi bilo tudi zame mogoče drugače. Sicer se bila  zadovoljna z obravnavo svoje zdravnice, vse je potekalo hitro, vendar bi z boljšim ozaveščanjem zdravnikov ne nazadnje privarčevali pri marsikateri dodatni raziskavi,"  je dodala nekdanja pacientka. 

Poznavanje krvne slike peša

"Spoznali smo, da nam poznavanje krvne slike peša, da marsikdo pri tem ni domač,"  se je strinjal specialist za krvne bolezni Samo Zver z Oddelka za hematologijo Kliničnega centra Ljubljana, ki si prav tako želi, da bi zdravniki na primarni ravni znali bolje interpretirati nepravilnosti in posebnosti v krvni sliki.

"Dejstvo je, da prejemamo vse več klicev, kaj kakšna krvna slika pomeni in kaj storiti. Zato smo se odločili, da je treba nekaj narediti. Vzor nam je bil EKG zapis; kakšnih 25 let nazaj je veljalo, da zna EKG sliko prebrati samo internist; to je v praksi bilo videti tako, da če je nekdo prišel na urgenco k splošnemu zdravniku, je moral za tem še k internistu, da mu je odčital EKG. Predstavljajte si to danes, da v tem času splošni zdravnik ne bi poznal EKG-ja. Število motenj ritma, infarktov in drugih zapletov bi se bistveno povečalo in krvna slika je podobna zgodba," je opozoril strokovnjak in dodal, da so zato s sodelavci pripravili priporočnik s pomenljivim vodilom "Krvna slika v vsako zdravnikovo misel".

Branje izvidov

Glede na osnovne krvne celične vrste lahko krvno sliko delimo na rdečo krvno sliko, belo krvno sliko in število trombocitov. Kadar število celic prestopi mejne ali referenčne vrednosti, to daje različne informacije o možnih bolezenskih vzrokih. 

Večji del krvne slike pokaže aparat, števec, če hočete. Potem pa je treba te celice pogledati pod mikroskopom. Še vedno je namreč treba pogledati z očmi izkušenega laboranta, ki lahko reče: tukaj v razmazu krvne slike pa vidim krvne celice, ki pa so lahko levkemične, " je dodal  Janez Jazbec, predstojnik Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike.

V večini primerov za diagnozo bolezenskega stanja zadošča že samo del, ki ga opravi avtomatični analizator. Laborant zatem opravi neposredni pregled več sto celic, tudi do petsto, v periferni krvi in odgovornega zdravnika opozori, ali vidi nenavadne celične oblike. Kot je opozoril Zver, gre za ljudi, ki so videli že marsikaj, zato so njihove izkušnje neprecenljive.

Foto: UKCLJ Pogosto naletijo na gluha ušesa, zdravniki se celo jezijo nanje

Kljub znanju izkušnjam in ne nazadnje vrhunski tehnologiji, "naši laboratoriji so med top na svetu," komunikacija med specialisti v laboratorijih in družinskimi zdravniki peša. Pri sporočanju svojih rezultatov namreč ti strokovnjaki pogosto naletijo na gluha ušesa, opozarja specialistka biokemije s Specializiranega hematološkega laboratorija Interne klinike Helena Podgornik.  

"V laboratoriju ugotovijo, da je treba narediti dodatno krvno sliko, zdravnik pa tega ne naroči oziroma se razburja, ko želi laboratorij to narediti. Seveda veliko tega izhaja iz varčevanja, vendar nas stroka uči, da če imamo pred seboj krvno sliko, ki zahteva dodatne raziskave, smo to dolžni narediti,"  je dejala strokovnjakinja.

Napotitve po nepotrebnem

Seveda so tukaj še napotitve po nepotrebnem: "Najdražje je, če je bolnik pregledan dvakrat, pa zadošča že prvič," doda Zver, ki ob tem spomni na nedavni ukrep Ministrstva za zdravje z uvedbo napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro. 

"Ljudje s pomanjkanjem železa ji po teh merilih niti približno ne zadoščajo. Potem se zgodi, da so takšni bolniki, ki bi sicer morali dobiti oskrbo na primarni ravni, v večini primerov zelo nejevoljni in sprašujejo, zakaj novi datum, ali pa je napotnico "zelo nujno" presodil njihov osebni zdravnik. Seveda je to nepošteno še do bolnikov z napotnico hitro, ki že čakajo in se nanje pogosto nihče ne ozira. Iz tega naslova pričakujemo, da bo napotitev na osnovi krvne slike k stopnji težavnosti ustreznejše,"  je primer težave nepravilnega tolmačenja krvne slike ponazoril specialist hematolog. 

vanda.levstik@zurnal24.si