Da bi izboljšali svoje zdravje in počutje, ga skorajda ni takega med nami, ki si ne bi vsaj občasno pomagal z zdravilnimi zelišči ali prehranskimi dopolnili. A jemanje ni nedolžno, zlasti če sočasno že jemljemo kakšna druga zdravila ali prehransko dopolnilo. Zakaj?

"Kadar je na trgu zdravilna rastlina v obliki zdravila, nam proizvajalec nudi potrebne informacije, tudi o možnem medsebojnem delovanju z zdravili. Te informacije so bistveno bolj skope v primeru prehranskih dopolnil, kar pa še ne pomeni odsotnosti možnega součinkovanja. Morebiti je zato posvet s farmacevtom v primeru odločitve za prehransko dopolnilo še toliko pomembnejši," je jasen Bojan Madjar, mag. farm. spec., nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašaj o svojem zdravilu« pri Lekarniški zbornici Slovenije (LZS).

Krvavitve, aritmije, seratoninski sindrom

Kot opozarja sogovornik, je medsebojno delovanje zdravilnih rastlin in zdravili slabše raziskano. Številna prehranska dopolnila namreč lahko vsebujejo različne zdravilne rastline, a za prehranska dopolnila velja drugačna zakonodaja kot pri zdravilih, kjer je zakonodaja bolj stroga in nadzorovana. Tudi zato so, pravi Madjar, farmacevti še posebno zadržani glede svetovanja prehranskih dopolnil pri ljudeh, zdravljenih zaradi kroničnih bolezni. 

Da je potrebna previdnost pritrjujejo nekateri primeri resnih posledic sočasne uporabe izdelkov z zdravilnimi rastlinami za zdravili za zdravljenje duševnih bolezni. 

"Opisani so primeri pojava krvavitev (recimo ob sočasni uporabi nekaterih antidepresivov z ginkom), serotoninskega sindroma (ob sočasni uporabi antidepresivov z ginsengom), ventrikularnih aritmij (ob sočasni uporabi antipsihotika haloperidola z ginsengom), pankreatitisa (v primeru haloperidola ali risperidona s pegastim badljem), nehotenih mišičnih krčev, povečane sedacije ..."

Poleg teh lahko do medsebojnega delovanja z zdravili za zdravljenje duševnih bolezni in posledičnih neželenih učinkov pride tudi ob uporabi izdelkov, ki vsebujejo šentjanževko, brusnice, navadni rožni koren, našteva magister farmacije.

Stres, rahlo depresivno razpoloženje … to vam bo svetoval farmacevt v lekarni

Posameznikom, pri katerih prepoznamo potencialno depresivno motnjo, priporočajo obisk zdravnika, ki bo postavil ustrezno diagnozo, pravi Bojan Madjar. "Običajno je potrebno zdravljenje, ki vsebuje farmakoterapijo in/ali psihoterapijo, pod zdravniškim nadzorom."

V lekarnah, dodaja, imamo sicer na voljo zdravilo, ki vsebuje izvleček šentjanževke, za katero je znano, da lahko pomaga pri blagi depresiji. "Zdravilo priporočamo za kratkotrajno zdravljenje simptomov blagih depresivnih stanj, če je samozdravljenje varno. V določenih primerih samozdravljenje ni primerno, recimo pri otrocih, mlajši od 12 let, med nosečnostjo in dojenjem, ob vsaj 14 dni trajajočih simptomih, prisotnosti več simptomov ... Ob svetovanju tega zdravila preverimo sočasno uporabo drugih zdravil, šentjanževka namreč lahko vpliva na delovanje številnih zdravil, ki se presnavljajo preko jeter. Izogibamo se tudi sočasne uporabe zdravila s sentjanževko z antidepresivi."

Lahko pomagajo tudi vitamini in minerali ter zdravilne rasline 

Priporočila za zdravljenje duševnih bolezni običajno ne vsebujejo omembe prehranskih dopolnil, a podatki nekaterih raziskav kažejo na njihovo potencialno uporabnost, pravi sogovornik z LZS.

Katera so, precejšen del jih imate verjetno že doma, si lahko preberete na tej povezavi.

Veliko ljudi si pri zdravljenju nespečnosti pomaga tudi z rastlinami, ki dokazano pomagajo pri boljšem spancu. Katere so, in kaj morate paziti, če jemljete ostala zdravila ali prehranska dopolnila, pa si lahko preberete v tem članku.