Številom okužb s covidom-19 vztrajno narašča, v primerjavi s prejšnjim torkom je bilo včeraj 400 več okuženih. Epidemiolog Mario Fafangel je za prejšnji teden za STA pojasnil, da so razlogi za porast koronavirusne različice omikron, zadrževanje v zaprtih prostorih in vremenske razmere, ki pogojujejo pojavnost kroženja vseh respiratornih virusov. Po njegovem je novi vrh okužb zaradi spreminjajočih se razmer težko napovedati.
 

Krivulja okuženih (zgornji graf) se je predvsem v zadnjem tednu obrnila navzgor. 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev znaša 616, kar je na primer za 6,2 odstotka več kot dan prej. Najslabšo epidemiološko sliko ima trenutno goriška regija, sledi ji podravska. 

Izrednih razmer ne bo več 

Stroka spremlja razmere, v primeru večjega navala na bolnišnice, kjer večjega porasta bolnikov trenutno ne beležijo, bodo sledili ukrepi, čeprav po zagotovilih ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana izrednih razmer ne bo več.

Kot je znano, je vlada oktobra, sprejela takoimenovano izhodno strategijo iz epidemije. Zakon ureja pravne podlage, po katerih bo covid-19 postalo endemično obolenje. ''Zakon daje pravna navodila stroki, da vodi epidemijo, in ministrstvu za ukrepanje. Zakon ne določa, kateri ukrepi se bodo izvedli, daje pa pravno podlago stroki, da opravlja svoje delo in da ministrstvo to delo opravi,'' je ob sprejemanju zakona poudaril Bešič Loredan.

O porastu okužb s koronavirusom poročajo tudi iz drugih evropskih držav. Na zemljevidu (spodaj), je Slovenija še vedno v rdečem. slabšo epidemiološko sliko od naše imajo Avstrija, Italija, Francija in Grčija. Sosednji državi Madžarska in Hrvaška sta trenutno na boljšem in sta obarvani v oranžno.

Kitajska: Kljub zaprtju rekordno število okužb

V Veliki Britaniji se soočajo z drugim največjim izbruhom okužb na svetu - takoj za Japonsko. Na Kitajskem, kjer se je vse skupaj začelo, so včeraj, kljub zapiranju v številnih delih države, zabeležili preko 40.000 novih lokalnih primerov okužbe s koronavirusom, kar je njihov dnevni rekord od začetka epidemije. Po mnenju nekaterih strokovnjakov, je delni razlog za to v slabi precepljenosti, ki je nižja kot v drugih razvitih državah. Le polovica ljudi, starejših od 80 let, je bilo primarno cepljenjih. Poleg tega je Kitajska zavrnila uvoz cepiv in to kljub dokazom, da se njena doma narejena cepiva niso izkazala za tako učinkovita.

Takšna je verjetnost za novo, nevarnejšo različico

V Sloveniji trenutno še prevladujeta podrazličici koronavirusne različice omikron BA.4 in BA.5. Ob tem narašča število primerov novih različic BQ.1 in BQ.1.1, Kot je za STA pojasnila infektologinja Mateja Logar, za zdaj ni poročil, da bi ti različici povzročali težji potek covida-19, kot trenutno prevladujoči podrazličici, pač imata večjo sposobnost izogibanja protitelesom, pridobljenim s cepljenjem in prebolelim koronavirusom.

Pojav nevarnejše in nalezljivejše različice je po besedah imunologa Alojza Ihana manj verjeten. Realnost je, da smo se tako rekoč vsi ne le enkrat, pač pa že večkrat okužili s koronavirusom. "V dveh letih smo dali dali skozi tisto, kar so pred 100 leti prav tako v dveh letih dali skozi v času španske gripe, ko je bilo dve leti tudi hudo," je dejal za STA. 

Alojz Ihan: "Po prvem stiku z virusi se z njimi sooči naš imunski sistem. Virusi se nato spreminjajo, a temeljnega presenečenja za imunski sistem ni več."

Možnosti, da bi se pojavila nova različica koronavirusa, ki bi bila nevarnejša in bolj nalezljiva od dosedanjih, pa so majhne, je poudaril naš strokovnjak.