Največ okužb v letu dni v pomurski regiji

Kot je povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, je preteklo eno leto od prvega okuženega v Sloveniji. V tem letu se je opravilo 935.768 PCR testiranj, 959.433 testiranj s hitrimi antigenskimi testi, skupno je bilo 194.165 pozitivnih testov, umrlo pa je 4.113 oseb, pri katerih je bila potrnea okužba 28 dni pred smrtjo ali 2,1 odstotka vseh okuženih. 

"Najbolj obremenjena je pomurska regija, sledi ji posavska, nato koroška, najmanj okužb v zadnjem letu pa je bilo v obalno-kraški regiji," je dodal Krek.

"Morda prehajamo v nov val"

Kot je pojasnil direktor NIJZ, se v zadnjih dneh število okuženih povečujejo, kar pomeni, da "morda prehajamo v nov val. Zelo pomembno je, da se še bolj striktno držimo poznanih pravil. Čas je, da to vzdržimo, da bomo lahko zadržali šole odprte."

Sedemdnevno povprečje okužb se ne spreminja bistveno, kar je po Krekovem mnenju slab pokazatelj, saj se "hitro lahko obrnemo navzgor, še posebej če vemo, da imamo v hiši že dva neljuba gosta - britansko in južnoafriško različico virusa".

Slediti vsem novim variantam je praktično nemogoče, saj na NIJZ izvedo, da se je nekdo okužil z nigerijskim ali drugim sevom, šele osem do deset dni po tem, ko odvzamejo vzorec. Zato se morajo po Krekovih besedah vsi ravnati, kot da so okuženi s kakšno od možnih različic virusa.

Foto: Vlada RS Trend okužb Predvsem britanska različica se hitro širi, po Krekovih besedah gre za eksponentno krivuljo, kar pomeni, da bo te različice v slovenskem prostoru počasi vse več.

"In ker je definitivno bolj kužen kot stari virus, je treba poostriti preventivne ukrepe," je poudaril.

Reprodukcijsko število po regijah raste

Tudi R (reprodukcijsko število) po regijah raste, je povedal Krek, kar je po njegovem opažanju napoved premika v smer, ki je ne želimo. "Videti je, da se bo pod vplivom britanskega seva razvoj epidemije morda celo poslabšal v prihodnjih dneh," je dejal.

Dobro pa je, da imamo manjše število presežne umrljivosti, kar je možno pripisati dejstvu, da trenutno obolevajo ljudje v starostni skupini med 25 in 55 let - delovno aktivni populaciji, ne več ostareli, kar je doslej povečevalo zasedenost postelj umrljivost.

Foto: Vlada RS Vrednost R v regijah Je pa Krek vseeno opozoril vse, ki obiskujejo starejšo populacijo, naj pred obiskom ostanejo v sedemdnevni karanteni, saj je to najboljši način, da jih ne okužijo.

Starejši so sicer večinoma že precepljeni ali pa so virus preboleli, do konca meseca pa bomo po Krekovih besedah "morda imeli cepljene rizične skupine, kar je zelo dobro in se bodo krivulje umirile".

Stanje po Evropi

V Evropi pa že poteka nov val, najhujše je na Češkem, a tudi drugod ni prav dosti bolje, je opozoril Krek. Britanska različica je na Češkem dosegla 80 odstotno razširjenost, v Franciji 50 odstotno razširjenost. "Zato moramo biti pozorni, da se virus ne razširi hitro v naš prostor," je dodal.

Foto: Vlada RS Stanje s covidom-19 po Evropi

Češka vlada zato prosi ostale države za pomoč, saj so njihove bolnišnice napolnjene. Podobno slabo kaže tudi v Lombardiji, kjer se je začela strma rast okuženih. "V naši neposredni sosedi regiji Furlaniji gre število okuženih še hitreje gor. Slovensko obalno območje ima veliko povezav s tem področjem in tako lahko povežemo slabo stanje v obalno-kraški regiji s slabim stanjem v soseščini," je dodal Krek.

Cepljenje: prihodnji teden so na vrsti učitelji

Marca naj bi v Slovenijo prišlo 245.295 odmerkov cepiv, prevladuje Pfizer (175.695), sledi AstraZeneca (52.800) in Moderna (16.800). Začenja se cepljenje šolnikov, ki je prostovoljno, so pa po Krekovih besedah na NIJZ zelo veseli vseh, ki se želijo cepiti, saj se tako poveča število ljudi, ki so odporni na virus ali lažje prebolijo okužbo. "Pri učiteljih bi pričakoval, da bi se cepili v čim večjem številu, saj s tem zaščitijo sebe in tudi otroke ter seveda svojce," je dodal. Cepili jih bodo s cepivom proizvajalca AstraZeneca. Kot spodbudo za pristop k cepljenju je Krek izpostavil tudi testiranje, ki za cepljene ni več potrebno. "To je boniteta, ki ni zanemarljiva," je dejal.

Poostritev ukrepov?

Krek je omenil tudi, da bi zaradi eksponentne rasti britanskega seva pri nas morali poostriti nekatere ukrepe. A kot je razložil pozneje, je večja težava to, da se ukrepov ne držimo dosledno. "Marsikaj se dogaja, imamo tam okoli 400 do 500 okužb, ki izvirajo iz privatnih druženj. To so vse anomalije, ki se vsakodnevno dogajajo."

Več bi morali prezračevati prostore, pravilno nositi maske, povečati delo od doma. "Še vedno so za nekatere grozno nujni sestanki, kjer sedijo več ur za isto mizo in se okužijo. Želeli bi, da bistveno večji delež ljudi dela od doma," je pozval Krek. Kot je dodal, po njihovih opažanjih dela od doma le 10-15 odstotkov ljudi.

"Virus je bitje, ki se bori za preživetje in bo izkoristil vsako priložnost, ki mu jo date. Če se ne držimo pravil, mu omogočimo, da preživi. Če se okužimo in se držimo pravil, pa umre in se ne prenese naprej." Pri sproščanjih ukrepov je zato treba biti previden, je opozoril, saj se je treba zavedati, da smo še vedno sredi hude epidemije.

dezurni@zurnal24.si