Po podatkih državnega statističnega urada je povprečen Slovenec je lani za prehrano porabil 126 kilogramov žit, 117 kilogramov zelenjave, 152 kilogramov svežega sadja, 93 kilogramov mesa, 67 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc ter 1 kilogram medu.
Za primerjavo
Leta 2015 je povprečni Slovenec porabil 121 kilogramov žit, 109 kilogramov zelenjave, 83 kilogramov svežega sadja, 88 kilogramov mesa, 68 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc ter nekaj več kot kilogram medu.
Glede na podatke v Sloveniji v zadnjih letih pojemo vse več zelenjave in sadja, kar je seveda z vidika javnega zdravja dobra novica.
Slabša novica: Toliko hrane zavržemo
Podatki so za leto 2017, ko je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 64 kg hrane. Od skoraj 131.800 ton odpadne hrane – toliko smo je namreč proizvedli v Sloveniji v 2017 – je bilo po oceni 38 odstotkov užitnega dela, ostali so bili neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti.
Polovica vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. V 2017 so gospodinjstva v Sloveniji proizvedla skoraj 67.600 ton odpadne hrane; v primerjavi z 2016 je bila ta količina za nekaj več kot odstotek manjša, v primerjavi z 2013 pa za nekaj več kot 7 odstotkov večja, še navajajo.
Za vse izdatke v letu 2018 so gospodinjstva v Sloveniji porabila povprečno 21.360 EUR. Od tega so za nakupe življenjskih potrebščin porabila 19.560 EUR (kar je 92 odstotkov vseh porabljenih sredstev) ali 1.630 EUR na mesec, ostanek, 1.801 EUR, pa za druge izdatke, na primer za prenove, večja dela, še sporočajo.
"Gospodinjstva so v letu 2018 porabila za življenjske potrebščine 13 odstotkov več sredstev kot v letu 2015, " še ugotavljajo državni statistiki.
Največji del teh sredstev smo porabili za:
- transport (4.184 EUR ali 21,4 %)
- izdatki za hrano in brezalkoholne pijače (2.817 EUR ali 14,4 %)
- izdatki povezani s stanovanjem (2.736 EUR ali 14,0 %).
- večji izdatki so bili še izdatki za raznovrstno blago in storitve (2.191 EUR ali 11,2 %) ter izdatki za rekreacijo in kulturo (1.776 EUR ali 9,1 %).
Za transport, hrano, brezalkoholne pijače in stanovanje so naša gospodinjstv porabila polovico celotnega zneska, namenjenega za življenjske potrebščine.
45 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine
Za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu so izdatki za hrano in brezalkoholne pijače predstavljali 22 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine, skupaj z izdatki, povezanimi s stanovanjem, pa 45 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine.
Za gospodinjstva v najvišjem dohodkovnem razredu pa so izdatki za hrano in brezalkoholne pijače predstavljali 12 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine, skupaj z izdatki, povezanimi s stanovanjem, pa 22 odstotkov izdatkov za življenjske potrebščine.
Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2018 štela povprečno 2,5 člana. Enočlanska gospodinjstva so lani za nakupe življenjskih potrebščin porabila 10.094 evrov, dvočlanska 17.312 evrov, tričlanska 24.636 evrov, štiričlanska pa 28.458 evrov.
Vrednost izdelkov in pridelkov lastne proizvodnje gospodinjstev, denimo hrane, pijače in drv za ogrevanje, je lani znašala povprečno 37 evrov na mesec. Če ta znesek prištejemo znesku, ki je bil v povprečju porabljen za nakupe življenjskih potrebščin, so gospodinjstva v letu 2018 v povprečju porabila 20.004 evrov ali 1667 evrov na mesec, so še navedli državni statistiki.
dezurni@zurnal24