Kot nam je pojasnila bralka, jo je skoraj kap, ko je videla, kakšne so čakalne dobe za termin pri ortodontu. "Vsi termini po Sloveniji so od leta 2027 naprej … Komaj bo ulovila par terminov, da bo stara še manj kot 16 let!"

Za prvi pregled mora biti namreč otrok star manj kot 16 let, da mu pripada obravnava v breme ZZZS.

Otrok ima pravico do ortodontskega zdravljenja, ki vključuje izdelavo ustreznega ortodontskega aparata, če je pri njem prisotna srednja težka, težja ali zelo težka oblika nepravilnosti zob in čeljusti.

"Ponekod čakaš celo devet let – eni imajo dejansko napisano, da prideš na vrsto šele leta 2032," je ogorčena bralka.

Podatki na uradni spletni strani sploh niso točni

Na portalu cakalnedobe.ezdrav.si smo želeli preveriti, kakšno je dejansko stanje, saj gre za uradno stran, pri ustvarjanju katere sodelujeta tudi Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Sprva je kazalo, da bi bil prvi razpoložljiv termin "že" februarja 2025 v Kopru, a je tudi tukaj država očitno odpovedala, saj vsi podatki sploh niso točni, kar so ugotovili tudi mnogi pacienti. Celo na ministrstvu za zdravje, ki si lasti pravice za portal, so nas napotili na portal cakalnedobe.si – ki je v lasti zasebne družbe Medifit.

Na tem portalu smo torej preverili dejanske čakalne dobe. Ugotovili smo, da bi na prvi pregled pri ortodontu deklica najmanj časa čakala v Sežani, in sicer dobra štiri leta. Samoplačniško, sodeč po informacijah portala, prvi pregled pri ortodontu nudi šest izvajalcev, a čakalnih dob ne navajajo.

Tuji zasebniki da, slovenski ne

Na račun dolgih čakalnih vrst v Sloveniji zato cvetijo posli zasebnih ortodontov na Hrvaškem, saj starši druge izbire, razen plačevanja visokih stroškov pri zasebniku v Sloveniji, praktično nimajo.

Če pacient izpolnjuje pogoje, ki jih določa ZZZS, se lahko namreč zdravi tudi v tujini. Bizarno je tudi, da stroške zdravljenja ZZZS povrne le za posege, ki so bili opravljeni pri tujih zasebnikih, ne pa tudi pri slovenskih.

Foto: Profimedia ortodont Letos podelili še osem koncesij

Problematike se na ministrstvu za zdravje zavedajo. Dejali so nam, da se na različne načine trudijo za omilitev stiske na področju ortodontije.

Kako? "Ministrstvo je v obdobju 2016-2023 objavilo štiri razpise koncesij za čeljustno in zobno ortopedijo, v katerih je bilo razpisanih 4,5 novih programov in 19 programov za prevzem obstoječih (prenehanje dejavnosti izvajalca ob upokojitvah, vrnitvi koncesije)," so pojasnili.

Poleg tega so 18. januarja letos objavili javni razpis za podelitev koncesije in podelili osem koncesij na področju čeljustne in zobne ortopedije v zobozdravstveni dejavnosti po različnih regijah v Sloveniji, so dodali.

"Namen podeljenih novih koncesij je povečanje dostopnosti do ortodontskih storitev in skrajšanja čakalnih vrst na področju razpisanih zobozdravstvenih dejavnosti," so poudarili. A večjih učinkov, če sodimo glede na prej omenjene čakalne dobe, ukrepi očitno niso imeli.

So na ministrstvu že obupali?

Vprašali smo jih tudi, kako je do stanja, v katerem smo se znašli, sploh prišlo. "Na ministrstvu za zdravje ugotavljamo, da je razlogov za dolge čakalne vrste več. Tako je bilo s strani Slovenskega ortodontskega društva ugotovljeno, da je skoraj tretjina otrok prezgodaj napotenih na zdravljenje – zgolj preventivno, ali pa na željo staršev, ko še ni prepoznana potreba za ortodontsko zdravljenje, in predvsem zato, da se uvrstijo v čakalno vrsto, če bi zdravljenje morda potrebovali. Poleg tega je preskrbljenost/dostopnost po regijah zelo različna in neenakomerna," menijo na ministrstvu, kjer pa morebitnih nadaljnjih ukrepov za reševanje te težave niso izpostavili.  

dezurni@styria-media.si