Ameriški strokovnjaki so nedavno nazaj ugotovili, da zaradi sezonske gripe vsako leto po svetu umre od 291.000 do 646.000 ljudi, kar je precej več, kot so mislili do zdaj.
Po lanski sezoni smo poročali, da je bila ta oblika gripe tudi pri nas precej huda, obolevali so tudi mlajši, in sicer zdravi ljudje. V povezavi z njo je v slovenskih bolnišnicah umrlo več kot 160 ljudi, 62 v Ljubljani, v Mariboru 27, v Murski Soboti pa je v prvih treh mesecih umrlo 30 bolnikov.
"Leta 2009 je umrlo pol milijona ljudi po svetu, kar ni nezanemarljiv podatek. Verjetno jih je dejansko umrlo še veliko več. Lahko rečem, da je smrtnost zaradi gripe po nekaj sto tisoč ljudi po svetu vsako leto," dodaja predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc.
Čeprav je torej tudi gripa precej nevarna, smo v času, ko je sezona letošnje gripe približuje vrhuncu, veliko bolj zaskrbljeni zaradi kitajskega koronovirusa, nekatere tako skrbi, da v ta namen preko raznih spletnih trgovin naročajo zaščitne maske, ki naj bi okužbo preprečile.
Ali torej delamo nepotrebno paniko, se je glasilo eno izmed vprašanj, ki smo ga novinarji zastavili stroki? Sicer je veliko vprašanj na temo, ali smo dobro pripravljeni, kaj se lahko zgodi in seveda, kako huda je ta bolezen v primerjavi z gripo na primer, ki prav tako vodi v hudo infekcijsko plučnico. Zakaj takšni ukrepi, ko je na Kitajskem v karanteni kar 80 milijonov ljudi, česar sicer pri običajni gripi ni.
Ime virusa koronavirus izvira iz besede 'corona', ki v latinščini pomeni 'krona' ali 'aureola', to pa zaradi videza v obliki krone, ki so ga opazili pri pregledovanju virusa z elektronskim mikroskopom
Zdravnica pojasnjuje, da je mortaliteta zaradi virusa 2019-nCoV, "ranga malo težje gripe", čeprav je omenjeni koronavirus in virus influence po njenem zenkrat še težko primerjati. "Sicer je virus grupe trenutno po vsej severni polobli, v toplih krajih pa je ves čas. Očitno ni tako pomemben, da bi se svetovni zdravstveni sistemi z njim tako na veliko ukvarjali. Ta kitajski virus je nov, ne ve se, kam se bo razširil, zato veliko več pozornosti. Poleg tega je ob epidemiji sarsa le- ta dejansko ušel iz Kitajske, in mogoče tudi zato tako drastični ukrepi," je pojasnila strokovnjakinja.
Po njenem je panika nepotrebna. "Vendar je treba biti pripravljen v smislu, da veš, na koga je treba biti pozoren, katere ljudi je treba dejansko testirat. Tudi, če človek pride iz Kitajske in pove, da je bolan, je malo verjetno, da bo na letališču koga okužil. Enako kot velja za gripo, enako velja za ta virus," je pojasnila predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je ob tem znova spomnila na sars.
Sars je vzrok za tolikšen strah
Virus sars je izbruhnil novembra leta 2002 v južni kitajski provinci Guandong. Kitajska je novico o nalezljivi bolezni sars posredovala Svetovni zdravstveni organizaciji šele tri mesece kasneje. Vzrok zato je bil, da bolezni pravzaprav niso dobro poznali, niso mogli potrditi povzročitelja te hudo nalezljive bolezni, kar je posledično privedlo do tega, da se je virus zelo hitro razširil v druge države sveta.
Po mnenju predstojnice klinike je prav ta virus vzrok, da se tej najnovejši različici koronavirusa danes posveča toliko pozornosti, tudi s strani Svetovne zdravstvene organizacije. "Ko so ugotovili, da se nekaj resno dogaja, je bilo okuženih že toliko ljudi, v različnih državah, tako veliko jih je ležalo po bolnicah, da je bilo potrebnega res veliko napora," je spomnila zdravnica in dodala. "Sama menim, da je ta današnja zaskrbljenost res nepotrebna."
Ukrep, ki je pomenil neko lažno varnost
Ob tem je spregovorila o enem od ukrepov, to je skeniranje potnikov s termokamero na letališčih ob vstopu v državo. "Glejte, vročinomer je zazibal ljudi v neko lažno varnost, v smislu, saj nimam vročine, saj ni nič. Druga stvar je v tem, da veliko bolnikov nima vročine. Ti ukrepi so se izkazali za neuspešne. Veliko bolj pomembno je, da osebje primer bolne osebe na letalu javi na letališče, v tem primeru imamo natančno izdelan protokol." Po njenih besedah so sicer na infekcijsko kliniko v Ljubljani že prišli ljudje, ki so se vrnili s Kitajske in so se želeli testirati, čeprav niso kazali nobenih kliničnih znakov.
V Sloveniji je bil sicer zabeležen prvi sum okužbe s koronavirusom. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo suma niso potrdili, test je bil torej negativen.
Tukaj je treba uporabiti pamet
Inkubacijska doba za koronavirus je od dva do 14 dni, kar je dolgo obdobje za razliko od sarsa, kjer je bilo to obdobje zelo kratko, je še pojasnila strokovnjakinja. "Vendar pa še ni dovolj podatkov, da bi lahko točno rekli: zdaj je pa minilo 14 dni in si varen, ali če v dveh dneh nisi zbolel, potem ne boš, " je povedala indodala. "Tukaj je treba uporabiti pamet."
Porajajo se še vprašanja glede pošiljk iz Kitajske, ki jih je zaradi nakupovanja po spletu vedno več. Se lahko okužimo tudi tako? "Mislim, da ta opcija ne pride v poštev. Če bi teoretično bolnik zelo kašljal in kihal, bi bile površine okoli njega res kontaminirane. Vendar bolnik mora imeti simptome, površine morajo biti v njegovi bližini in ljudje okoli njega se jim morajo dotikat," je dodala Lejko Zupančeva. Po njenem bi lahko virus na površini preživel tudi do tri dni. " Vendar mora biti koncentracija dovolj močna, da pride do okužbe. Poštne pošiljke nikoli niso bile vir okužbe in tudi zdaj ne bodo," je še pojasnila.
"Sicer pa takole: Ko dobite pošiljko s Kitajske, jo odprite, predlagam, da si ne vrtate po nosu," je v šali dodal predstojnik Pediatrične klinike v Ljubljani Marko Pokorn.
vanda.levstik@zurnal24.si