"Skoraj ne poznam Avstrijca, ki ne bi bil cepljen proti klopnemu meningoencefalitisu," pravi Tanja, koroška Slovenka, ki se je pred leti zaradi študija iz Celovca preselila v Ljubljano. Pravi, da tudi pomisli ne, da se tudi sama ne bi cepila proti KME, saj ji je to nekako prešlo v zavest, v navado.

"Ko sem prišla v Slovenijo me je zelo presenetilo, da tukaj veliko ljudi ni cepljenih, saj se mi je zdelo to samoumevno. Klopi so pri nas v Avstriji prav tako pogosti kot v Sloveniji, je pa po mojem ozaveščenost o boleznih, ki jih prenašajo, precej večja," ugotavlja. Cepljenje KME: To je bolečina, ki se je ne da opisati

Pred vrati se vijejo kolone ljudi

Čeprav je pri severnih sosedih povzročitelj bolezni podobno razširjen, so v preteklosti zvišali delež cepljenih s šestih odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih. Foto: profimedia Cepljenje

"Cepljenje sicer ni obvezno, ga pa zelo priporočajo. O potrebnem osvežitvenem cepljenju te obveščajo redno, približno pol leta pred  potrebnim cepljenjem, z oddelka za zdravje mestne uprave. S poslanim pozivom se nato meščan lahko oglasi na oddelku za zdravje, kjer vsak dan poteka cepljenje. V času sezonskega cepljenja proti KME se tudi v dopoldanskem času na oddelku vijejo kolone s čakalnimi dobami do ene ure," ponazori Tanja.

Dodaja, da se lahko posamezniki cepijo tudi pri osebnem  zdravniku, "a je v tem primeru to nekoliko dražje, cepivo je potrebno prej kupiti v lekarni."

Stroški cepljenja v Avstriji

"Pri nas cepljenje delno financira obvezno zdravstveno zavarovanje. Stroški se gibljenjo od 12,80 do 32,80 za en odmerek cepiva pri odraslih, je pa to odvisno od tega kje se posameznik cepi in v katero obvezno zdravstveno zavarovanje (odvisno od poklica) je včlanjen," nam pove Tanja, ki dodaja, da se o cepljenju obvešča preko vseh mogočih oglaševalskih kanalov. "TV spotov do oglasov po radiu in v časopisih. Obveščajo seveda tudi osebni zdravniki, cepljenje pa je vpisano tudi v seznam priporočljivih cepljenj  v Avstriji."

Novost Cepljenje proti KME brezplačno, a ne za vse

Če je v Avstriji bazični odmerek dobilo več kot 80 odstokov prebivalcev, jih je pri nas 12 odstotkov. Redno pa se v Sloveniji proti okužbi s KME cepi med 7 in 8 odstotkov prebivalcev, v Avstriji več kot 50.

Slovenija med državami z najvišjo obolevnostjo

Po informacijah avstrijskega ministrstva za socialne zadeve je bilo lani do 25. julija najmanj 84 primerov okužb z KME in najmanj trije smrtni primeri. Avstrija je tako kot Slovenija med državami, kjer je pojavnost klopov, ki prenašajo KME, izredno visoka. Zaradi visoke stopnje precepljenosti se je število okužb v zadnjih štirih desetletjih znatno zmanjšala. Pred začetkom velikih akcij cepljenja je bilo pri naših severnih sosedih letno med 300 in 700 primerov okužb z KME. Zdaj, ko je precepljenih okoli 85 odstotkov prebivalcev, zboli pa na leto med 41 in 113 ljudi.  Še ta podatek: V Avstriji živi okoli 8 milijonov 800 tisoč ljudi.

Pri nas v povprečju zabeležimo po 250 prijav okuženosti na leto, kar Slovenijo uvršča med države z najvišjo obolevnostjo s KME. Lani (2018) je zbolelo 153 posameznikov.

Dr. Alenka Trop Skaza Cepila se je vsa vas

Da je ozaveščanje o prednostih cepljenja je pomemben dejavnik pri zmanjševanju obolevnosti s to sicer zelo hudo bolezijo, se strinjajo tudi na NIJZ, kjer za zgled dajejo prav avstrijski primer. "V Avstriji so to identificirali kot pomemben zdravstveni problem, zato so že v 80.letih začeli z intenzivnimi kampanjami ozaveščanja. Tako so dosegli, da se več kot polovica Avstrijcev danes redno cepi, več kot 80 odstotkov pa jih je dobila vsaj en odmerek," pravi Dr. Alenka Trop Skaza in opozori, da Slovenije v tem času ni imela niti ene javnozdravstvene kampanje na državni ravni.

"Spomnim se primera iz vasi, ko je vaščan star 49. let umrl zaradi KME. Dejansko so vsi sorodniki, cela vas in celo ožje okrožje prišli na cepljenje. Gre za primer ozaveščenosti, ki pa je zelo boleč, za spodbudo, ki ti da misliti, mogoče pa bi bilo dobro, da se cepim. Ta, sicer boleča izkušnja, ko vidiš, kaj KME posamezniku dejansko stori, in da to lahko doleti mene, je k temu pripomogla, kar pa je seveda žalostno." nam je dejala zdravnica. 

Cepljenje je kompleksen proces

Cepljenje proti KME je sicer v Sloveniji od leta 1986 obvezno za osebe, ki so pri delu izpostavljene okužbi z virusom KME, zanje stroške krije delodajalec, od leta 1990 pa je obvezno tudi za dijake in študente, ki so okužbi izpostavljeni med šolanjem in pri praktičnem pouku. "Res, je kot pravite, denar je denar. Imam pa tudi izkušnjo, ko smo določenim skupinam ljudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ponudili cepljenje, bodisi zastonj ali po znatno nižji ceni, pa ni pomagalo kaj dosti. Ne gre toliko za ceno, pomembna je odločitev. Ni vedno cena tista, ki odloča, cepljenje je zelo kompleksen proces."

Zakaj ravno Avstrija?

In zakaj so Avstrijci kar se tega tiče drugačni od nas? "Gre za dolgotrajen proces. Potrebujemo kampanjo, kjer bi na vsakem avtobusu kaj pisalo, ljudje bi to slišali po televiziji, na radiu, povsod, da se bi pozabilo. Takšne koordinirane akcije po vsej državi nimamo in je nikoli nismo imeli. Sicer je za to pomemben širš družbeni angažma, tako bi lahko o cepljenju vzgajali že tiste najmlajše, preko iger, priložnost so na primer tudi materinske šole, da se ta dobrobit cepljenja nekako zasidra v ljudi, kot so to naredili na primer v sosednji Avstriji."

Uvedba brezplačnega cepljenja za nekatere

K promociji in večji dostopnosti cepljenja proti KME prispevajo tudi posamezni zdravstveni domovi, ki sicer po lastni presoji nudijo cepljenje po ugodnejši ceni.

Cepljenje Podobne akcije le v redkih zdravstvenih domovih

Sicer na ministrstvu za zdravje pričakujejo, da bo uvedba brezplačnega cepljenje za za otroke, ki bodo v letu 2019 dopolnili tri leta, in za odrasle, ki bodo letos dopolnili 49 let zmanjšala breme KME pri nas.

Cepljenje se bo začelo v jesenskih mesecih. Na ministrstvu za zdravje, kjer so že pripravili Pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za letošnje leto pa pravijio, da bo uvedba brezplačnega cepljenja v navedenih starostnih skupinah povečala delež cepljenih in tako zmanjšala breme KME, ob tem pričakujejo, da se bo ob večjem deležu cepljenih lahko cena cepiva znižala.

Na splošnem je po mnenju naših strokovnjakov nizka precepljenost tudi odraz splošnega nezaupanja v cepljenje, ki se je v zadnjem času razširilo med prebivalstvom, ter strahu pred stranskim učinki, ki so sicer redki in najpogosteje lokalni.

vanda.levstik@zurnal24.si