Biološka zdravila so v zadnjih petnajstih letih zelo spremenila zdravljenje in celotno obravnavo revmatoidnih bolezni, vendar je dostop do njih ponekod še vedno problem. Na to so opozorili na včerajšnji konferenci ob drugem regijskem srečanju bolnikov s kroničnimi vnetnimi revmatičnimi boleznimi. Na konferenci so sodelovali zdravniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Čeprav ljudje v teh državah zbolevajo za enakimi kroničnimi vnetnimi revmatičnimi boleznimi, nimajo enakih možnosti sodobnega zdravljenja. Pri nas je dostop do bioloških zdravil dobro urejen, trenutno jih uporablja okoli 1.600 bolnikov z revmatično boleznijo.
Na Hrvaškem je zdravljenje s tovrstnimi zdravili precej manj pogosto, kot bi bilo nujno. Po ocenah predsednika Hrvaške lige proti revmatizmu Franeta Grubišića je zdravljenje s temi zdravili omogočeno le približno tisoč Hrvatom z revmatoidnim artritisom. V Srbiji je na voljo veliko bioloških zdravil z različnimi načini delovanja, vendar pa je njihova dostopnost za bolnike s kroničnim artritisom nezadovoljiva. Predrag Ostojić z Inštituta za revmatologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu je opozoril na omejenost finančnih sredstev, ki jih Republiški sklad za zdravstveno zavarovanje nameni zdravljenju revmatičnih bolnikov z biološko terapijo. Po njegovih besedah je ta v njegovi državi prisotna od leta 2008. Biološka zdravila uporablja okoli 800 bolnikov, to pa glede na raziskave predstavlja le dva odstotka vseh obolelih.
Udeleženci konference so kot prednosti bioloških zdravil med drugim našteli to, da so visoko učinkovita, zelo dobro sprejeta med bolniki in stroškovno upravičena. Predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo na UKC Ljubljana Matija Tomšič pravi: "Uvajanje bioloških zdravil pomeni bistven neposreden strošek za zdravstveni sistem, vendar pa dolgoročno dosežemo njihovo kompenzacijo z manjšim številom bolniških odsotnosti, izostankov z delovnega mesta in predčasnih upokojitev." Poleg tega z zmanjšanjem posrednih stroškov bistveno upade tudi skupno breme revmatskih bolezni.
Na slovenski trg sicer prihajajo podobna biološka zdravila. Za razliko od klasičnih zdravil pri bioloških zdravilih ne govorimo o generičnih zdravilih, ampak o biološko podobnih. Ta so razvita tako, da so podobna obstoječemu biološkemu zdravilu. Kompleksna sestava in način proizvodnje bioloških zdravil onemogočata identično zgradbo. Do razlik lahko pride tudi pri proizvodnji različnih serij istega zdravila.