V noči iz sobote na nedeljo bomo znova premaknili kazalce za eno uro nazaj in prešli na zimski čas. Za zaspance je to najbrž dobrodošla sprememba, saj to pomeni, da bomo zjutraj lahko spali uro dlje.

Za premikanje kazalca naprej in nazaj je zaslužen Novozelandec Goerge Vernon Hudson, ki se je takšnega načina varčevanja z energijo domislil že leta 1895. V Nemčiji in Italiji so kazalce poskusno premikali že leta 1916, v Sloveniji pa leta 1941. Na podlagi starega jugoslovanskega Zakona o računanju časa v Sloveniji uro redno premikamo od 27. marca 1983.

Številne posledice na zdravje 

Raziskava v knjigi Briana Handwerka iz leta 2013 Time to move on ugotavlja, da premik kazalcev moti spalni ritem in za deset odstotkov poveča možnost kardioloških težav. V času po premiku na poletni čas naraste tudi število samomorov.

Foto: Profimedia Otrok jeseni Strokovnjaki iz londonske Šole za higieno in tropsko medicino so lani objavili raziskavo, kjer dokazujejo, da premikanje ure škodi tudi otrokom. Opazovali so 23 tisoč otrok in prišli do zaključka, da se otroci v daljših poletnih dneh gibajo za 15 do 20 odstotkov več.

Po mnenju vodje raziskave Anne Goodman se to na prvi pogled ne zdi veliko, a lahko to pomebno vpliva na otrokovo zdravje. Dodaja, da bi bil to eden zelo pozitivnih ukrepov, saj bi vplival na vse otroke, na mestne in podeželske in bi bil učinkovitejši od večine drugih vladnih ukrepov za javno zdravje.

Sodeč po raziskavi Codacons ima po spremembi ure kar polovica otrok motnje spalnega ritma. Raziskava švicarskih strokovnjakov na 500 najstnikih pa pravi, da potrebujejo najstniki kar tri tedne, da se navadijo spremembe ure. 

Nevaren je premik v marcu 

Nevaren je predvsem premik kazalca v marcu na poletni čas. Raziskovalci Unevrze v Michiganu so v raziskavi pod vodstvom kardiologa Hindterja Gurma opazili porast primerov srčnih napadov po spremembi kazalcev na poletni čas.

Ob ponedeljkih po spremembi ure je po njihovih ugotovitvah za 24 do 25 odstotkov več srčnih infarktov v primerjavi z drugimi dnevi. So pa po jesenski menjavi ure zabeležili za 21 odstotkov manj srčnih infarktov. Pred nami je torej prijetnejša menjava ure.  

anja.scuka@zurnal24.si